Naty*Taja
|
Mi imamo razliko 15 mesecev! Tavelik je star19, tamala pa 4 mesece. Kako furamo?.... so dobri in slabi dnevi. Imam srečo, ker je tavelik že ful samostojen, tamala pa ful pridna in nezahtevna! Naš vsakdan zgleda približno takole: vstajanje od 6 - 7 ure (nam je ratalo že tudi 7:15 ) Seveda moraš v zakup vzeti, da se mami spravi spat bolj pozno in tamala enkrat ponoči je. (če bi bila taka kot tavečji, bi jedla na dve do tri ure tudi ponoči , in bi bila totalna kriza) No potem sledi jutranji obred. Najprej previjem in oblečem tamalo in jo dam v ležalnik na tla v kopalnici, da opazuje, kako previjem in oblečem tavečjega. Vmes stokrat umaknem kako zanimivo stvar iz dosega njegovih rok, ko pa ga dam na tla, se najprej zakadi v WC školjko al pa hitro razvleča WC papir, naštima stroj, no ja tega tudi mami včasih na hitro, če je tavelik pripravljen mi "pomagati". No ko zaključimo v kopalnici (mami se uspe vmes obleči al pa je še kr v pižami ), gremo v kuhinjo - tamalo na mizo z ležalnikom vred (hvalabogu zanj) pa tavečjega v stolček z mizo,ki je ne zna sam odpret , in ga tako prisilim, da počaka primiru in gleda kako knjigico al pa vozi avto, dokler mu mami ne pripravi zajtrk! Ko pridemo do te točke, da tavečji je, se oglasi tamala, ker okrog 9 je pa ona že tudi lačna! No in potem s tamalo na zizi tavečjemu pomagam jest in pit, da se vsaj približno res naje. Potem pa sledi kako pol urno oblačenje in spravljanje vsega na kup, da gremo malo na luft. Tamalo v voziček, tavečji pa gre zraven peš, al pa skoči v ono košaro na dnu in se improvizirno pelje zraven. Gremo tako malo po vasi gor in dol. Če srečamo kako sosedo - hvalabogu zanje, se malo zamotimo in je ura že proti 11, ko sledi ritual uspavanja za dopoldanski počitek. Spet najprej previjanje obeh, potem pa malica in ziza, pa enega v postlo, drugo na roke in šibaj mami gor pa dol po sobi in zibaj tamalo, pokrivaj in prepričuj tavečjega, da naj leži in zaspi, ker že komaj oči odprte drži, in mami poje pesmico al pa ššššš-ka in nekje do dvanajste ju končno zmnajka! Tamalo v postlco in imam kake pol ure, da skuham kosilo zase in za tavečjega, če me tega bremene ne reši taščica! Kar se pa kr velikokrat zgodi. No pa v tem času, ko spita mami hitro kej zlika, pospravi, cote obesi (ki so se btw oprale že pred kakimi tremi urami ). Potem pa itak že tavečji ven prišiba in se tamala oglasi. Tavečji poje kosilo, medtem mami zizka s tamalo, al pa jo carta al pa včasih lepo ajčka in gleda okrog sebe. Potem se pa kej igramo na tleh v dnevni sobi, po novem gledamo Telebajske (končno ) pa pojemo pesmice, divjamo, rišemo, plešemo....in pride komaj pričakovana 4 ura popoldan ko pride ati in mamico razbremeni ter vzame enega al pa drugege! Potem do 6 še kej naredim, če je dober dan. Drugače pa včasih kak teden nič ne zlikamo,ne pospravimo....Samo najnujnejše!! No od 6 - 7 zvečer imamo obred umivanja in spravljanja v pižamo. Prej seveda še večerjamo - to je že lažje, ker ati pomaga! In potem jaz umijem in sprvim tamalo, ati pa tavečjega. Tam nekje do osmih obadva zakomirata, potem pa mami sam še skup pade in zaspi - ponavadi zraven kakega filma, ki ga bo pa "zares" pogledala, in to že kr na začetku!! No tako je v glavnem. Seveda pa so tu še izjeme -slabi dnevi, ko sta obadva cel dan sitna ko in ima mami zvečer roke do podplatov zaradi nošenja obeh in mora včasih kak persen vzet, da ne zgubi kontrole nad seboj . So pa tudi dobri dnevi, ko je tavečji, kot da ga ni. Pa ko je ati cel dan doma, ko kam gremo in je vse malo drugače, pa ko tašča odpelje tavečjega ven. (no ja takrat pa itak mami divja, da si vsaj včasih malo pospravi! in zlika, da imamo kaj oblečt - sem po novem začela prakticirat to, da dam v sušilca in potem kr zložim, zlikam pa samo tisto, kar je res treba!) Takole - upam, da te nisem preveč prestrašila, ampak to je realnost! Torej če si se pripravljena žrtvovat kake dve leti samo za bebice in ti nered in neurejenost nista v breme, kr takoj na delo!! Sej ga ni lepšega kot nasmešek dveh sončkov, pa ko letata za teboj in se dereta MAMA, pa ko noben drug ne velja,sam mama!! Pa ko nas vsak v trgovini, na sprehodu občuduje - kaka lepa otročka, pa kako sta pridna.... Ja, ja, vsega je, malo dobrega in malo slabega...ampak, če si želiš nekaj najlepšega - imeti dva otročka čisto skupaj. Srečno
_____________________________
MONTIGNAC
|