Anonimen
|
Če odmislim svoj prejšnji komentar... ki vseeno drži... takole... Tudi pri nas je tako, da na trenutke pomislim, da Kamikaze sploh ne bom več spoznala, ko ga bom videla, ker se pač tako redko vidiva. In - ja, tudi pri naju je služba razlog. Tako idiotske delavnike imava, da... Jaz se iz nočne izmene priguncam okrog pol sedmih zjutraj. Predtem že ob pol šestih njega zbudim po telefonu. Ko pridem domov, je že stuširan in oblečen in obrit, kavo je že popil,... Lubčka na vratih, podava si kljuko in že ga ni več. Delavnik (njegov) ni 8-urni, ampak 12-urni. Vsak dan. Pa je čisto vseeno, ali je sreda ali nedelja. Navadnih ponedeljkov ne ločiva od praznikov. Dela se 24 ur na dan in 365 dni v letu. Cel dan sem doma sama z Robijem, ki je star 11 mesecev in je očitno tudi hiperaktiven - ne spi, pa da naredim ne vem kaj. Uro na dan, mogoče, drugače pa je gospodič ugotovil, da je za spanje NOČ in NE DAN. Kako je biti pokonci iz nočne izmene cel ljubi dan s takšnim razgrajačem... Jan gre dopoldan v šolo in pride okrog pol dveh (kadar ima pa kakšno interesno dejavnost, pa enkrat do pete ure popoldan). Takrat imam "na grbi" dva hiperaktivneža. Previjaj, futraj, pospravljaj, preoblači, igraj se, delaj naloge, pomagaj pri učenju, poskusi najti lonec in kaj skuhati, o pomivanju posode ne bi, pa dva stroja operi in obesi vsak dan (in da naj potem še likam al' kaj?!)... Kamikaza pride domov enkrat do Dnevnika, torej do 19. ure. Oba otroka mu porinem direktno v naročje in grem SPAT! Za celi dve uri in 15 minut in to s čepki v ušesih, da ne slišim ne njega ne otrok. Ob 21:15 vstanem in se za silo sestavim skupaj. Na srečo me taxi čaka pred vhodom bloka. Dobesedno zložim se na sedež in se zbudim šele na Petrolu, kjer me taxist zabriše ven, da si kupim cigarete in malico. Ob 21:50 sem pa spet v službi. In tako VSAK DAN. Vsak teden. Vsak mesec. Iskreno upam, da bo z Novim letom tega konec. Ne glede na takšen idiotski urnik pa si oba s Kamikazo kljub temu najdeva čas. Vsak zase, eden za drugega in tudi še za ostale. Sicer je to ekstremno redko, ampak je pa. Enkrat mesečno kakšen nedeljski izlet, vsak teden kava, vsako nedeljo kosilo pri tašči, 1x mesečno shopping v Sparu, pa celo kakšen film nama uspe zvečer skupaj pogledat, pa vsak od naju gre najmanj 1x na mesec ven (h kolegom ali v kakšen klub)... Kaj pa vem... gre... pa še bo šlo... Ampak kako pa moj Kamikaza izgleda, pa res komajda še vem...
|