ronja
|
frufru, hehe, ko sem prebolela tisto pljučnico (na koncu koncev so ugotovili, da je bila pljučnica in ko so mi dali končno prave antibiotike, je šlo hitro na boljše), se mi je zdravje popravilo in sem nadoknadila vse zamujeno: 3-4x na teden sem plavala dokler niso zaprli bazena in kolesarila še 1 dan pred porodom, kar je bilo 1 teden čez PDP, hehe. Če sem morala v klanec, sem vstala, da ni nič pritiskalo na bušija in šla bolj počasi, če je bil pa hujši, pa pač peš. Sem se pozanimala, pa ni noben g. rekel, da bi bilo s kolesarjenjem kaj narobe, če ne padeš ali če te kdo ne zbije. Tak da kondicije sem res mela ful, kar mi je zelo prav prišlo, ker je moj porod trajal reci in piši 5 dni. Prva faza, seveda, ampak čisto normalni boleči popadki na 5 min., tak da pozabi spanje... Nisem vedela, da lahko to tako dolgo traja. Tudi čep se mi je odluščil v pon., takrat ko so se začeli redni popadki in rodila sem v petek. V porodnišnico sem šla v Ljubljano in sicer v četrtek ob 23h, rodila sem v petek ob 8h zjutraj, večino časa sem stala in se zibala na žogi, nisem želala nobenih protibolečinskih zadev, razen plina, ki pa ga tudi nisem prav dosti dobila, ker je maska puščala, kot so na koncu ugotovili, hehe. No, bilo je točno tako, kot sem mislila, da bo, edino boli bolj, ampak odzvala sem se pa točno tako, kot sem mislila. Očitno se vseeno kar dobro poznam. Dokler sem smela, sem bila pokonci, rodila sem polsede, ker babica ni bila navušena nad pručko, ker sem bila prvorodka. Sva super sodelovali, je bila zelo zadovoljna z menoj, jaz pa z njo, porod je bil naraven, brez zdravil, v sede, mehur so mi na mojo željo predrli šele, ko sem bila že čisto odprta, rezana nisem bila, manjkalo je pa za mišjo dlako, babica je mela že 2x škarje v rokah, ampak se je odločila tvegat, ker sem tako lepo sodelovala. Študentke, ki so bile zraven in se učile, so rekle, da bi si tudi same želele tak porod (jaz sem si mislila, da bi si verjetno želele, da bi malo manj bolelo, hehe) No, zdaj grem novemu porodu nasproti, enkrat januarja in bi bila vesela, če bi bilo podobno kot prej, mogoče da bi mi pustili bit ves čas pokonci in pa da bi lahko rodila na pručki, če že voda v Ljubljani ni možna. So sicer med mojo 1. rekli, da bodo v LJ. nabavili banjo v par mesecih, pa je do mojega poroda niso - in očitno je še vedno ni. No, pa pručka v drugo. Trenutno pa ne smem nič, ne športat, ne sprehajat, ne nosit, ne seksat, ne plavat, ne nič, ker imam en blesav hematom, ki straši. Očitno sem malo preveč aktivno živela v zgodnji nosečnosti in nosila po par kil sadja + mojo 8 kilsko dete 3 nadstropja po strmih stopnicah - verjetno zato, sem ful zakrvavela in zdaj je to to... Zdaj čakam na naslednji pregled, pa upam, da bom potem lahko spet normalno aktivno zaživela - še 5 tednov... Držite pesti zame! PS: najprej sem dobila ene babice, ki niso bile prav nič navdušene nad mojimi idejami o alterntivnem porodu, one bi me dale na pojstlo, predrle mehur in nafilale z umetnimi popadki, pa da gre vse čim prej čez, češ če hočemo to do jutra spravti skoz, bo treba... Jaz pa sem vztrajala pri svojem, če sem čakala 9 mesecev, bom pa še teh par ur in sem hotela dat najprej šanso svojim popadkom. Potem sem se samo s svojimi popadki čisto lepo odprla, nobene potrebe po tem, kar so mi hoteli dat! Tak da kar vztrajajte pri svojem, je treba bit malo siten včasih. Navsezadnje gre za porod vašega otroka... na koncu sem pa dobila super babico in se je splačalo!
|