Alisa
|
Jaz ga imam enega v kopalnici na okenski polici, ker mi zlo lepo uspeva, drugega pa v dnevni na pisalniški mizi in mu tam kar paše čeprav ni na okenski polici. Ga pa oba samo škropim, nič ne zalivam.
Evo sem ti skopirala nekaj od bonsajev.
Bonsaji so s posebno tehniko obrezovanja nadzemnih in podzemnih delov vzgojena pritlikava drevesca. Rastejo zelo počasi v plitkih posodah in zadržijo miniaturno obliko. Posode so nizke, kvadrataste, pravokotne, okrogle ali ovalne oblike, 2 do 3 krat pečene in odporne na nizke temperature. Rastline je potrebno redno zalivati, tako da se koreninice nikoli ne izsušijo.
Poznamo notranje (sobne) in zunanje bonsaje za kar se je potrebno odločiti že pred nakupom. Notranji bonsaji so bolj enostavni za vzgojo in ne potrebujejo posebne nege. Sem spadajo razne vrste dreves in grmovnic, ki domujejo v toplih krajih. Ustreza jim celoletna visoka temperatura nad 20°C. Rastejo neprekinjeno pozimi in poleti in ne potrebujejo zimskega počitka.
Zunanji bonsaji (iglavci, listavci) potrebujejo veliko več nege in izkušenj. V sobnih razmerah jih ne moremo vzgajati temveč zahtevajo zunanji prostor. S prihodom prve slane jim odpadejo listi in drevesce se pripravi na zimski počitek. Njihova rast za nekaj mesecev preneha.
Spomladi jih moramo obrezati, vršičkati ter žičiti veje v poljubno obliko. Presaditi jih moramo v novo mešanico zemlje in obrezati korenine.
Za začetnike priporočamo notranji (sobni) bonsaj.
Rezanje, obrezovanje, vršičkanje in žičenje bosaja
Za obrezovanje bosaja potrebujemo orodje in vrtljivo mizo.
Orodje:
- večje ravne škarje za rezanje debelejših vejic tik ob deblu konkavne škarje),
- manjše ravne škarje za rezanje tanjših vejic (konkavne škarje),
- žica za žičenje vej
- pinceta za vršičkanje listavcev in puljenje plevela
- metljica za čiščenje lončka
Sobni bonsaj (Fikus, Sageretia,...) se obrezuje enkrat na leto in to spomladi. Vsak poseg rastlino nekoliko izčrpa, zato pustimo rastlino, da se med posameznimi posegi opomore.
Rezanje vej je poleg tega, da dobimo željeno obliko potrebno, da krošnjo razredčimo in omogočimo svetlobi dostop v notranjost krošnje. Pri oblikovanju bonsaja režemo tiste veje, ki so se preveč razrastle, rastejo v napačno smer ali so v krošnji odveč. Rez se izvede tik ob deblu ali celo nekoliko v deblo. Večje rane, ki nastanejo pri rezanju se zamaže s cepilno smolo, tako da ne pride do okužbe.
V spodnjem delu ohranimo najmočnejše vejice v zgornjem pa šibkejše. Na ta način dosežemo, da rastlina dobi uravnoteženo obliko. Bonsaja ni mogoče tako močno obrezovati, da bi imel vedno popolnoma enako obliko. Pri obrezovanju vej pazimo, da režemo vejo tako, da nam zadnji popek na veji gleda navzdol. Ker simetrija pri bonsaju ni zaželjena, določenim vejam spremenimo smer rasti s pomočjo žice. Praviloma so sobni bonsaji nižji od enega metra.
Ker ima večina dreves za obliko bonsaia prevelike liste je potrebno v preprečiti rast prevelikih listov. V času rasti lahko drevesce razlistimo. S tem pospešimo ponovno rast listov, ki pa so po času najbujnejše rasti manjši. Pri razlistenju je potrebno puščati peclje, pa tudi vseh listov ne porežemo hkrati. Odsvetujemo razlistenje vsako leto, saj je potrebno dopudtiti rastlini, da si opomore.
Vršičkanje je postopek zgoščevanja krošnje. Pri tem postopku odstranimo vršiček, preostali del veje pa pustimo. Ta postopek se uporablja z namenom, ko hočemo vejo ohraniti in jo zavirati v rasti. Vršičkamo največje in najmočnejše poganjke.
Popke odtranjujemo zato, da bi pospešili rast ostalih ali pa zato, ker rastejo na napačnem mestu.
Pomembno je ravnotežje nadzemnega in podzemnega dela rastline, zato je potrebno obrezovanje korenin. Z obrezovanjem korenin porežemo mrtve korenine ali pa tiste, ki so premočne. Tako pospešimo rast drobnih korenin, ki črpajo hranila iz zemlje. Močnejše korenine porežemo, saj imajo le funkcijo stabilnosti drevesa.
Žičenje, da bonsaju končno podobo. Uporablja se za usmerjanje vej, zvijanja debla in odebelitev debla. Čas potreben za to, da bo veja ostala v željenem položaju je za različne vrste bonsajev različen. Pri vrstah, ki imajo veje mehke in elastične je potrebno kar nekaj let. Žica se lahko vreže v lubje, kar pušča grde brazgotine. Temu se izognemo, če izberemo ustrezno žico. Ustrezne žice so aluminijaste in bakrene, navadno brez plastične izolacije, ustreznih debelin. Ko žico odstranjujemo jo razrežemo, ker v nekaj mesecih žica otrdi in bi lahko polomili veje. Presajene rastline se ne sme takoj žičiti.
_____________________________
preden si bil spočet, sem si te želela,
še preden si bil rojen, sem te ljubila
in komaj si se rodil, bi zate umrla.
To je čudež življenja.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
