sovica
|
Jaz imam takle - "nevsakdanji" problem.
Brat od moža ima trojčke - dva fantka in punčko. Naslednje leto gredo v šolo.
In moj problemček: Stanujemo v isti ulici, drug obdrugem. Malčki me poznajo šele 2 leti - nisem še čisto njihova - verjetno tudi moja krivda, iz službe pridem šele ob 16h, potem kosilo, malce pospravljanja, pa je dan okrog.
ok - torej trojčki...
Imajo seveda čisto različne osebnosti in tle je moj "problemček", ne vem namreč, kako naj bi se obnašala, da bi malce pomagala. Zelo težko je namreč vsem enako posvečati pozornost in vsaki ima nekaj, kar bi bilo možno razviti in nekaj kar bi bilo za odpraviti.
1. najstarejši. Je tudi največji, najmočnejši, najbolj samozavesten, pobalin, ki ga moraš imeti rad. Ni stvari, ki je ne bi ušpičil, vendar na tak simpatičen način. Nenehno v diru, nikoli mu ne zmanjka energije in ne more stati pri miru. Imate kakšen predlog, kako ga navaditi malce potrpežljivosti? Kar groza me je, kaj bo ko pride v šolo - sigurno ne bo lahko sedev v klopi. Nič ne pomisli, preden naredi. :angel: Zadnjič je tako neučakano hotel videti karte, da je raztrgal ovitek in potem je seveda jokal, ker ni imel lepega ovitka. Moti me, ker mu vsi vse odpustijo, ker je pač "cortkan" in on to dobro ve. Prav tako ve, da je glavni. Moram pa reči, da je tudi vedno pripravljen pomagati, vse bi poskusil in povsod bi se vtaknil.
2. srednji. Drobnejši, medel, mamin ljubljenček, ki vedno išče potuho pri njej. Če je mami doma, je groza - za vsako malenkost v jok. Hkrati pa ima dobro koordinacijo - predvsem v igrah z žogo in premore obilico potrpežljivosti. Zanima me, kako ga "odvaditi" jokanja za vsako malenkost? Mehek je kot maslo. Celo če se po nesreči rahlo zapneš v njegov uhelj je že jok.
3. deklica. Mala gospodična, nič je ne zanima razen rožic, izkorišča srednjega, da ušpiči nekaj, kar bi sama hotela ušpičiti, potem pa pusti, da pobere vso krivdo. Ko je kakšno skupno delo (recimo, pobiranje odpadlih jabolk s trate), se pridruži šele v zadnjem trenutku, le zato, da bi dobila kakšno slaščico.
Problem:
Slaščice - njigova mamica jim vsak dan dovoli nekaj sladkega ali slanega (slane palčke). Skoraj že ne morejo brez tega, nenadzorovano dobivajo sladkarije od vseh sosed. Skoraj ne moreš z enim v trgovino, ne da bi prosil za sladkarijo ali igračo. Sedaj sem sklenila politiko: ne bom vam kupovala sladkarij, če pa pridete do konca trgovine (do blagajne), brez izgovoriti "Jazi bi pa...", boste mogoče še kaj dobili. Kaj menite?
Naslednji problem:
Ta srednjega lahko katerikoli obrne okrog - tako starejši fant, kot deklica. Kako mu lahko povečam samozavest?
Kako lahko deklico motiviram h čemurkoli? Nič jo ne zanima - le vse o rožah si zapomni. Hkrati pa se zdi, da ji ne morem dopovedati, da ni lepo druge komandirat...
No pa sem vam natrosila nekaj vprašanj... Mogoče preveč razmišljam, kot mamica, ampak vrgli so me v vodo, jaz pa ne znam plavat. Padla sem med trojčke (!!!), jaz pa ne vem, kako se obnašat od enega do drugega. Hočem se pa obnašat konstantno, ker imam občutek, da so še preveč zmedeni me mamico, očijem, babico in dedijem (stanujejo v isti hiši).
|
Natisni
