Petraa
|
V zmernih količinah lahko brez skrbi jeste VSE in česar si poželite. Predvsem pa naj doječa mati je veliko raznolike hrane in naj se ne omejuje na meso in krompir. Poseže naj po raznovrstnih vrstah zelenjave, sadja, pa tudi žitaricah in oreščkih. Strokovnjaki priporočajo, naj doječa mati na dan zaužije okrog 500 kalorij več, kot jih je pred nosečnostjo. Te kalorije bodo prinesle dve tretjini energije, ki jo telo potrebuje za proizvodnjo mleka. Ostanek pa bo telo izčrpalo iz zalog maščobe, ki jih je prav v ta namen pripravilo med nosečnostjo. Te dodatne kalorije naj vsebujejo dvajset gramov beljakovin ( piščanec, puran, fižol in oreščki). Poleg solat lahko doječa mati je tudi vso drugo zelenjavo, surovo ali kuhano, kar velja tudi za sadje. Seveda se bo doječa mati izogibala hrani, ki njej sami povzroča težave, ki se največkrat kažejo v obliki vetrov, saj je zaradi njene reakcije zelo verjetno, da ne bo prijala dojenčkovemu trebuščku. Tudi začimbam se ni potrebno odreči, saj v različnih kulturah, ki uporabljajo mnogo več in mnogo ostrejše začimbe, kot mi, matere uspešno dojijo svoje dojenčke. Različni okusi hrane, ki jo je mati, bodo prešli v njeno mleko in tako pripravljali dojenčka na raznolike okuse, ki jih bo spoznaval, ko bo sam začel jesti gosto hrano.
Tako kot ni hrane, ki bi se je doječe matere morale izogibati, ni take hrane, ki bi jo doječe matere morale jesti. Doječa mati ne potrebuje mleka, da bi proizvajala svoje mleko. Če mleka ne mara ali ne sme uživati, lahko kalcij nadomesti iz drugih virov (špinača, jetra, brokoli, sezam). Pomembno je, da popije dovolj zdrave tekočine. Toda pretirano uživanje zeliščnih čajev ni priporočljivo, pametno pa se je izogibati alkoholnim pijačam in pijačam, ki vsebujejo tein in kofein, na primer kolam, ledenim čajem pa tudi nekaterim zdravilom. Velja pa opozoriti, da se je dobro odreči večjim količinam čokolade, saj vsebujejo kemikalijo theobromin, ki je podobna kofeinu. Košček čokolade kdaj pa kdaj, skodelica kave zjutraj in kozarec vina ali piva ob večerji pa ne bodo škodovali.
Najboljši vir tekočine so za doječo mater voda ter sadni in zelenjavni sokovi, pa tudi s temi ni potrebno pretiravati. Mati naj popije toliko, kolikor ji prija, če pa je pozabljiva ali preveč zaposlena, naj si vsakič, preden sede k dojenju, pripravi kozarec tekočine. Zanimivo je, da je stara plemenska modrost priporočala, da mora nova mati po porodu piti le tople pijače, čaj, juhe, kar se nekako sklada s priporočili naših porodnih babic, naj se mlada mamica izogiba mrzlim pijačam. Nasploh so starodavne skupnosti po porodu za hitrejše okrevanje matere in hitrejše nastajanje novega mleka zakurile ogenj, ter mati ogrnile s toplimi odejami.
Večina mater sicer dobro ve, kaj je zdrava prehrana, težko pa najdejo čas za nakup in pripravo jedi. Z malim dojenčkom, ki še ni našel svojega ritma, je včasih težko postoriti kaj več kot skočiti pod prho in si umiti zobe. Pametno je oditi po večjih nakupih dvakrat na teden, ob vikendih ali ko se pojavi kakšna pomoč, potem pa pripraviti hrano vnaprej. Trdo kuhana jajca, narezan polnozrnat kruh, kocke sira, na koščke narezano in očiščeno korenje ter drugo zelenjavo lahko shranite v hladilniku v plastičnih vrečkah, ki jih potem uporabljate namesto piškotov ali čokolade. Dobra prehrana niso nujno trije veliki obroki na dan, več manjših malic je celo še bolj zdravo.
Seveda vse to velja za zdrave matere in otroke. Če pa se v materini ali očetovi družini pojavljajo alergije, je mogoče, da bo otrok reagiral na določeno hrano, ki jo je pojedla mati. Najpogostejša je preobčutljivost na kravje mleko, kajti protitelesca kravjega mleka v obliki beljakovin prehajajo v materino mleko. Če mati sumi, da kravje mleko, ki ga ona pije, negativno vpliva na otroka, naj ga za cela dva tedna črta z jedilnika, kakor tudi vse mlečne izdelke. Enako naj ravna, če sumi kakšno drugo hrano. Jajca, pomaranče in pšenica so poleg mleka najpogostejši krivci. Včasih je otrok siten ali ga napenja le kratek čas in mnogokrat mati ugotovi, da je pojedla kaj novega ali kakšno hrano v večjih količinah. V takih primerih se otrokovo stanje zboljša najkasneje v 24 urah. Pojav ekcemov, težave z dihanjem ali pretirana nemirnost pa se lahko pretihotapi v otrokovo življenje počasi in jo je težko povezati z določeno hrano. Takrat strokovnjaki priporočajo, da se mati vpraša: >Ali jem hrano, ki je nimam rada, vendar sem jo začela jesti dojenčku v prid ob začetku dojenja ali že med nosečnostjo? Ali si zelo želim določene jedi? Po čem posežem, kadar imam slab dan?< Zelo verjetno je, da otroku prav te jedi povzročajo težave, kajti odpor proti določeni hrani ali pretirana želja po njej so znaki, da materino telo reagira na nenormalen način. Preden se mati loti detektivskega iskanja sumljive hrane, naj se vpraša, ali morebiti dojenček ne dobiva česa drugega, na kar je občutljiv - sok, adaptirano mleko ali vitamine in železo.
Zdrav dojenček in zdrava doječa mati, ki ni vegetarijanka, ne potrebujeta dodatnih vitaminov. Čeprav je količina kalcija, fosforja, vitaminov D in C ter cinka in fluora v materinem mleku majhna, je njihovo vsrkanje in zadrževanje v otrokovem telesu ravno pravšnje.
Ti mu kar dajej kapljice,dokler zdravnica ne pove da je ok.Naš jih je jemal do 12 meseca.če vam AD3 delajo težave( krči ipd) pojdite do pediatrinje in vam bo dala D3
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
...sm bila nase jezna kot 
zdej smo jih pa ukinli in ne hvala nebom mu jih nikoli več dala!!!
