Gina
|
A veš, da so nekoč v krutih časih (mislim da je Hitler te poskuse delal, ali kdo že, povedali so nam pa pri razvojni psihologiji) poskusili, kaj se zgodi, če otroku nudiš vse reči, ki jih rabi za razvoj (se pravi hrano, toploto, zavetje, preoblačiš ga...), razen dotika? A veš kaj se je zgodilo otrokom, ki jih ni nihče dvignil in pestoval? Umrli so. Niso preživeli. Zato trdim, da je stiskanje in dotikanje najbolj osnovna biološka potreba, ki je morda kdo rabi manj, drugi več, ampak na to nimaš vpliva, ker količino, koliko rabi, prinese gensko s seboj na svet. Pa še v nekaj sem zihr. Če je otrok tak, da se sam zamoti že od malega, bo vendarle tisto količino crkljanja, ki jo je zamudil v rani mladosti, nadoknadil kasneje. Če boš otroka nosila okrog, stiskala k sebi celo prvo leto njegovega življenja, bo čutil dovolj varnosti, da bo lahko odcepil od tebe, šel raziskovat svet, ugotovil, da je varen. Če pa tega kao ne bo rabil, bo celo otroštvo in vprašanje če tudi kasneje ne, iskal potrditve in bližino kje drugje - ali morda tudi pri tebi. Ampak vsekakor ti obdobje, ko otrok išče fizično bližino in totalno ukvarjanje z njim, nikoli ne uide. Slej ko prej pride za tabo, če ga izpustiš. Zato nikar ne verjami, da ga boš razvadila. Vsak otrok mora biti razvajen, kar se ljubezni tiče. Ljubezni ni nikoli dovolj (beri varnosti ni nikoli dovolj).
|