kepa*
|
No, spodnja tema o kvazi babicah mi je dala misliti, da imam jaz v bistvu kar precejšen problem. Namreč, stvar je taka. Živimo v hiši skupaj z moževim očetom. Imamo sicer popolnoma vse za sebe in se včasih po več dni ne vidimo. Čeprav bi si želela, da bi bili sami, pač to ne gre in kar nekako vozimo. A tu je en problem. Tastova ženska! Naj naredim kar koli, ne prenesem je! Ženska sicer ne živi tu, a je skoraj vsak dan pri nas in povsod je je polno. Je taka zelo gosodovalna in šimfarska, in jaz sem ji trn v peti. Že od vsega začetka me je poskušala komandirati, se vmešavati v najino gospodinjstvo ... Meni gre pa to totalno na živce. (Primer: enkrat sem kupila neke rože, a ker jih nisem utegnila takoj nasaditi, sem jih hotela drugi dan po službi, a glej ga zlomka, ko pridem domov, jih ni nikjer več. Namreč, gospa jih je kar meni nič tebi nič vzela in nasadila. Skoraj me je kap. In takih zgodb je malo morje.) V glavnem, problem je v tem, da je ne prenesem, da čutim do nje grozen odpor, da jo v bistvu sovražim (vem, grozno, a se mi zdi, da se ne morem obvladati). Ko vidim njen avto pred hišo, mi postane slabo. Vem, da jo pač moram tolerirati, ker je tastova partnerka (čeprav imata tudi onadva težave, a to je druga zgodba). In moram se naučiti živeti s tem gnevom, toda kako. Kako naj premagam odpor, srd, jezo ob tej ženski? Ker vem, da s tem škodujem samo sama sebi. Toliko slabega mi je že naredila, da ji trenutno nisem sposobna oprostit v sebi. Ima kdo kak pameten nasvet, ker me to zadnje čase hudo muči? In včasih sploh nočem iz stanovanja, ker je ne mrem videti.
_____________________________
Letos pa bo!
|