muni
|
živjo vsem!
Tudi jaz imam problem, pa pravzaprav ne vem ali je samo v moji glavi ali pa imam tipa ki je res nedorasel.
Vse se je začelo pred dvemi in pol leti, ko sem ga spoznala.Je precej starejši od mene in zato sem oziroma še vedno pričakujem večjo zrelost pa ne vem več ali mu neumno obnašanje odpuščam, ker ga imam rada ali pa on dejansko ne ravna tako neumno, pa si samo jaz želim več pozornosti.Prosim za nasvet, kaj si mislite.
Stvar je v temu, da ko sem zanosila ni bil čisto prepričan da si on to tudi želi, vendar mi ni nikoli nasprotoval. Kasneje je začel o pikcu tako govorit kot da se ga res veseli, tudi nežen je do bil mene in se z njim potiho pogovarjal (s trebuščkom). Nekega dne pa pride z izjavo, da so ga v službi povabili, da bi šel na usposabljanje v tujino in to za 8 tednov. Rekel je, da bo skušal odpovedat, ampak mislim, da je imel preveliko želji iti, tako da je res tudi odšel-na to potovanje oz. izobraževanje. Jezna, razočarana, potrta in ... pa sem zato, ker bom že v 35.tednu, ko se bo vrnil. Večkrat je obljubil, da bo pri porodu zraven, ampak imam občutek, kot, da je to rekel, ker sem si jaz to želela slišat.
Moram povedat tudi to, da sem bila zelo naporna zadnje mesece in to ni občutil samo on ampak tudi moji domači. Po tem pa ko je omenil izobraževanje pa sem se še bolj nastrojila proti njemu in se še povrhu vsega skregala z njim ravno predno je šel, ker mi ni hotel povedati točno kdaj gre.
Seveda mi je bilo žal še isto minuto, ko je odšel prespat v službo, in sedaj čakam kdaj se bo vmes vrnil za kak dan v Slovenijo.
Kaj si mislite o moji zgodbi?
Ali moški res nikoli ne odrastejo, ali samo postavljajo vse stvari na prvo mesto samo tistih ne, ki so res pomembne?
Samo še pikec:angel: me tolaži in to, da sedaj spim pri starših, ker ne prenesem praznega stanovanja.
Obupana:(
|
Natisni
