Anonimen
|
Prosim pomagajte pri tej težavi. Moj partner ima iz prejšnje veze otroka, ki je star 3,5 let. Nikoli niso skupaj živeli kot družina, ker sta šla narazen še pred rojstvom otroka. Mali pride k nam 3x na teden, vsako drugo nedeljo pa prespi(iz nedelje na ponedeljek). Zadnje čase opažava, da je otrok zelo nesramen, mislim, grdo se obnaša in ga skušava v času, ko je pri naju nekako naučiti, kaj se ne dela in mu vsega, kar si izmisli, tudi ne pustiva da dela. Ne pustiva npr. da uničuje stvari, da izsiljuje,da naju tepe, ... Zadnje čase pa otrok ne želi več priti k nama, se zmeraj začne jokati, da bi šel k mamici in da nočebit pri atiju, midva pa se res zmeraj trudiva, da takrat, ko smo skupaj, se samo z njim ukvarjamo, da gremo kam na lepše (kopat se, konje jahati...) Zdi se nama pa, da iz materine strani otrok nima omejitev in da si pri njej lahko vse privošči oz. kar želi, pač izsili z jokom. Midva pričakujeva otroka v dveh mesecih in se bojim, da bo še huje! Tolažim se s tem, da otrok pač gre po liniji najmanjšega odpora in pa noče k nama, ker ima pri naju omejitve in si vsega ne more dovoliti, pri mamici pa lahko pljuva po tleh v stanovanju, babico tepe, uničuje svoje igrače, uničuje stvari, ki niso njegove... Za moje pojme otrok ni vzgojen in mislim, da tudi pri taki starosti mora otrok imeti eno sonovo o vedenju in da nekatere stvari niso v njegovi moči, da o njih odloča. Povejte, kaj naj narediva, ga naj silimo, da gre z nama, ali ga naj pustimo, da ne gre, če ne želi. Ne bi radi izgubili stikov. Oba ga imava zelo rada, ampak kar muka ga je gledat, ko ga moramo zmeraj prepričevat in prosit, on pa joka in pravi, da noče k nama. Prosim za mnenja
|