baguSka
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
eh, mama se ne bo navadila.
Res je. Ne bo se navadila. Lahko se pac enkrat ZARES usedes z njo dol in ji poves, da te mori, da si srecna, ker te je tako vzgojila in ker te ima rada in svoje vnucke in bla bla, ampak da zdej imas ti pac svojo druzino, za katero moras skrbeti tako, kot je ona prej zate.. Sicer dvomim da bo veliko pomagalo, ampak ce tvoja mami vsaj malo trezno razmislja, lahko malo omili vso situacijo. Poskusi, zgubit itak nimas kaj.
saj jo kolegice vabijo ven na kakšen sprehod, a to njej ni dovolj, ker je zvečer najbolj osamljena. Saj jo vabijo tudi na kak izlet, pa jih zavrne, kao češ, one imajo može, kaj naj pa jaz tam sama počnem, a naj bom tretje kolo?
To zna bit kar tecno ja. Jaz jo cist razumem. Prepricat se jo verjetno itak ne da v nasprotno. Da njene druzbe to nic ne moti ce je sama.. Najboljsa resitev bi sicer bla, da si tudi ona najde nekoga, ki bi z njo hodil okoli. Ampak vprasanje je, kje takega cloveka najt.. Mogoce ima pa nekdo od tistih prijateljev kakega prijatelja, ki je tudi brez zene in bi ga vzeli s sabo, da nebi bla ona edina!?
Najboljse bi res bilo, da se vkljuci v kaksen pevski zbor, mogoce v kaksno plesno skupino, drustvo upokojencev.. Nekam, kjer bo spoznala ljudi in se potem tudi z njimi druzila. Mogoce pa tam spozna kaksnega moskega ali pa prijateljico, s katerim bi potem hodila na izlete.
Če sploh ne pride u postev nicesar od tega, si lahko mogoce omislite, da ji podarite kaksno muco ali pa celo kuzka, s katerim bo hodila na sprehode in skrbela zanj, ce je pac tip zato. Pa se sama ne bo zvecer.
Poleg vsega ji je pred leti umrl sin, moj brat, od takrat dalje je z njo še slabše.
To pove u bistvu vse. Vecina mamic, ki zgubi enega otroka, se potem priklene drugega. Velika vecina. Jaz jih poznam in dejansko pocnejo popolnoma enako, kot si ti opisala svojo mamo. V takih primerih je res tezko kaj veliko narest in res je verjetno najboljse, da jo postavis malo 'na hladno'. Ne se oddaljit in ne je puscat same, ampak POVEJ ji, da rabis malo vec svobode!! Da imas svoje zivljenje, da ji nikamor ne bos pobegnila in da si se vedno njena, samo da imas ti pac zdej svojo druzino, ki ti vzame veliko casa in da kolikor ti bo pac cas dopuscal, da se bos posvecala tudi njej.. Obcutek mam, da ji ti u bistvu njeno pocetje kar dovolis. Ker starsi najveckrat pocnejo nekaj in sploh ne vejo kaj si mi ob tem mislimo. To je pa zato, ker jim ne povemo. Ce bi jim recimo veckrat povedali, bi se jim to tudi vtisnilo v spomin. Samo vedet ji pac moras dat, da ne mislis kar pozabit nanjo!!
Najraje bi bila ves čas z menoj, hoče vedeti kaj smo kuhali, kaj sem jedla, kam gremo, pač čvekati hoče, meni se pa zdi da nimam nobene zasebnosti-
No to je tipicno za take zenske kot si jo opisala. Osamljene in matere, ki otroka prevec priklenejo nase. Ne prerezejo popkovine!!
Vem da ji je hudo, trudim se po najboljših močeh, a komaj mi rata zrihtati otroka, sem na porodniški, ne morem še k njej zvečer na čvek, ko moram dati otroke spat. Me pa to psihično zelo obremenjuje.
Ce te obremenjuje, ji to povej. Ne odlasaj!! Povej ji to danes!! Olajsaj se in ne skrivaj se pred njo. MORA vedet kaj si ti mislis o njej - mogoce bo potem boljse!! Obvezno se morata odkrito pogovorit.
Je že skoraj 4 leta kar ne živim doma, pa mislim da ni dosti bolje.
In tudi nikoli ne bo, ce ji bos to dovolila.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. To je pa res žalostno, da bi ene to naredile oz. ste. 
, mi na misel ne pride, da bi se ga zato izogibala, ali celo zapustila, ker je sam. 
tud moja starša sta ločena in moja mami zivi sama.obe z sestro sva se odselili in imava svojo family.toda mami mi nikoli ne mori in pride do mene ko jo povabim-sej jo velikokrat,in tudi jaz sem veliko pri njej.tud meni je hudo ker je pač sama.velikokrat za to krivim očeta ker jo je zapustil,ampak tak je življenje.na srečo pa moja mami ni kot tvoja.ne vem kako to da ne razume da imaš sedaj ti tudi svoje življenje,svojo družino.kaj je pričakovala da boš do smrti brez svoje family.
. Ko je pa umrl, se je babica čisto zgubila. rekla je celo, da se bo obesla, ker ne more sama živeti. Povabili smo jo k nam za nekaj časa, pa je rekla da ne more zapustiti savojega doma. Tudi ona je potrebovala kar nekaj let da se je sprijaznila, da dedka ni več. Bila sta zelo navezana drug na drugega, zato ji je bilo toliko težje. 
so večeri, to vem tudi sama ko moj mož gre na kak seminar in ga ni doma. 
