Anonimen
|
Zivjo! Zanima me, kaksno je vase mnenje o moji situaciji. Sem mamica malega devetmesecnika in s partnerjem, ki je zelo dober ocka se dobro razumeva. Problem pa je njegova druzina. Hvala bogu, zivijo kar nekaj km stran od nas. 1. problem: Spoznala sva se preko njegove sorodnice, ki je bila moja dobra prijateljica. Odkar sem z njim se je prijateljstvo precej ohladilo. Moj dragi celo pricakuje da bom povsem prekinila stike z njo. No, vcasih pac od nje izvem, kaksne govorice se sirijo o meni. 2. problem: v tretjem mesecu nosecnosti se je ne vem na kak nacin znaslo pri 'tasci' pismo, ki ga sem napisala partnerju, ko sva se pac skregala in je ona to komentirala in ga pokazala vsej druzini (mozu inj hceri). 3. problem: Partner je ves cas dajal (do rojstva malega) prednost svoji druzini; skupni dopusti, 3/4 vikendov doma, posta se vedno prihaja k njim, pomoc na kmetiji... 4. problem: cestitke (besedne) ob rojstvu sem cakala zaman. Potem pa niti enkrat v 9 mesecih ni vprasala, kako je njen vnuk. Nikoli prisla na obisk. Ko pridemo mi tja, pa vedno delam/va vse narobe... 4. problem: krst - najprej po njenem napacna izbira botre, (sva popustila), ni prisla na krst svojega prvega vnuka. Kriva pa sem jaz. 2 tedna pred tem, smo bili pri njih. In je 5x ponovila, da sva ziher podkupila zupnika, da bo krstil najinega sinka. Da in povzdignila sem glas. Nezavedno! Rekla sem - niti tolarja. (2-3x ocitno prevec naglas). Sla je jokat, govorila o tem, kako se je zrtvovala... No, in od takrat je stanje zelo neprijetno, ko pridemo tja. A naj po vase nikoli vec ne grem tja? Pricakuje najbrz opravicilo. Sicer sem zelo tiha, zadrzana oseba in je bilo to res nenamerno povzdignjen glas. Poslala sem ji sicer sms v opravicilo, vendar to ocitno ni zadostovalo.
|