smotka lonib
|
Zdravo dekleta! Sem dons prvič na tej strani in sem brala vaše probleme s splavi. Tudi jaz sem imela že nekaj splavov. Prvega sem imela že pri 7 tednih, ko so v porodnišnici v Kranju na ultrazvoku ugotovili, da je vrečka prazna. Namesto, da mi naredili abrazijo takoj, sem se matrala celo noč s krči, nazadnje pa mi je vrečka padla na WC-ju. Grozno!! To še ni vse. V kranju so me premalo sčistili, tako, da se potem ponovno šla v bolnišnico v Ljubljano. Moj G mi je rekel, da naj vsaj pol leta počakal, da se telo spočije. Ponovno sem zanosila točno po enem letu, vmes pa sem imela še neke ciste na jajčnikih. Po rojstvu otroka sem doma skoraj skrvavela, ker so mi po porodu pustili v maternici del posteljice. Takrat sem si rekla, da ne bom imela nobenega otroka več. Po Treh letih pa sva z možem vseeno razmišljala še o drugem otroku. Ko po enem letu nisem zanosila, me je moj G poslal na HCG, kjer so ugotovili, da se mi je po abraziji maternica zlimala skupaj oziroma da imam notri pregrade. Moj G me je poslal h doktorju Tomaževiču v Ljubljano, kateri mi je dejal, da skušal narediti vse kar je v njegovih moleč. Po operaciji mi je rekel, da misli, da mu je nekako uspelo, dal neke tabletke in dejal, da moram čimprej zanositi. Po dveh menstruacijah sem zanosila, vendar v 7 tednu splavila, vendar je moj G videl na ultrazvoku, da abrazija ne bo potrebna, ker se mi je vse sčistilo samo, kar je zame tudi bilo boljše. Po dveh mesec sem ponovno zanosila, vendar tudi nesupešno, ista zgodba kot prej. Vsi so mi že rekli kva se matram, jaz sem bila trdno odločena, da bom skušala vse narediti, da donosim še enega otroka, četudi pri 40 letih. V tretjič gre rado, pravijo in tudi to se je zgodilo. Rodila sem deklico težko 4.880 g in dolgo 59 cm. Pravi velika proti prvemu sinku (3320 g in 53 cm). Tik po porodu pa sem spet zakrvavela in bila spet na čiščenju. Od takrat dalje sva rekla z možem, da ne bova več imela otrok. Za zaščito je mož uporabljal kondome. Pred pol leta pa jih nisva več uporabljala, ker sva pač mislila, da se mi je najbrž spet zlimala maternica, pa še menstruacijski ciklus se mi je skrajšal na 22 dni, vendar sem se uštela. Pred 14 dnevi sem ugotovila, da sem noseča. Malo sem oklevala, ker se bojim krvavitve pri porodu, vendar sem se odločila, da otroka obdržim. Me je pa malo strah, ker sem že pred enim tednom malo krvavela, tako, da sem sedaj doma in počivam. Take težave sem imela že prvi otrokih, ker sem imela planceto previo (spredaj ležečo posteljico). Strah je pri meni še vedno pristoten, ali bom donosila ali bom izgubila. Malo za vspodbudo. Punce ne se sekirat, saj imate še šanso, da zanosite, ker zadnje čase tudi zdravniki delajo čudeže. Tudi jaz sem pri prvem splavu mislila, da bo konec sveta. Zdravnik mi je zmeraj govoril, da mati narava naredi svoje, da se ne bi rojevalo še več defektnih otrok. Lep pozdrav in čim več otrok vam želim! Polona
|