muki1
|
Ja, tudi moja hčerka je tak navezana name, da kar boli. Res ne vem, kaj naj naredim, nonstop se me drži za krilo. Ko gre k babici ali kaj, je čisto okej, ko pa pridem po njo, se me drži za krilo in niti na WC več ne morem brez nje . Pa je stara že 27 mesecev. Pride faza, ko malenkost popusti, pa jo spet prime. Ne vem, če sem kaj naredila narobe pri vzgoji, ali pa je taka nežna dušica. Namerno je nikoli nisem nase tak navajala. Očeta včasih sploh ne šljivi, sicer pa mislim, da bi se v takem primeru naši dragi morali sami malo bolj angažirati. Malo več truda vložiti v animacijo otroka, pa bi se dal kaj pregovoriti. Moj se je zadnjič, kao, zmenil z njo, da gresta v kopališče. Mala je ves čas vedela za ta dogovor in se je tudi strinjala, pa še govorila je, kak se bosta z atijem peljala po toboganu itd. Ko je prišel čas za odhod, ji je rekel, češ, pridi, da se zrihtava in greva, potem pa v jok, češ, jaz bi pri mamici ostaaaaalaaaaaaaaaaa. Moj dragi se je kar lepo vdal, ker baje noče z njim, kaj naj jo zdaj vleče? Pffff, mislim, da mu je tako ustrezalo. Mogoče bi jo potem morala jaz prisiliti, da gre, sigurno bi tam bilo vse okej, bi se do kopališča umirila in bi uživala, ter preživela lep dan z očetom. Ampak saj je on verjetno tudi to vedel. Tako, da..........
_____________________________
Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.
|