Anonimen
|
Pred nekaj dnevi so mi ponudili neprofitno stanovanje.Najprej veselje,potem pa žalost.Vse tako majhno,da ne vem,kam bi sploh kakšno stvar stlačila-pohištvo pa to Kuhinja je za palčke, kopalnica tudi bolj ja kot ne, "dnevna soba",ki je obenem tudi spalnica pa je tudi ojoj Najprej sem vseeno upala,da bo nekako šlo.Zato sem stanovanje sprejela,sem pa takoj rekla tistemu,da mu sporočim,če si premislim. In sem si premislila.Stežka,ampak nimam kaj.Ne morem se z otrokom gužvati v tako majhnem stanovanju,ki je v bistvu garsonjera primerna za kakšenga upokojenca. Pisala sem e-mail tistemu za stanovanja,pa mi ni odgovoril.Potem sem pa na dom dobila odločbo ,čeprav sem mu povedala ,da nočem stanovanja.Na odločbo sem se pritožila,saj sem se odločila stanovanje zavrniti-od njih pa še nobenega odgovora.Se bojim,da mi bojo kar tišali stanovanje,čeprav ga nočem Žal mi je,da ga nisem takoj zavrnila,saj sem vendar takoj videla,kako je mišje vse skupaj.Samo sem bila tako vesela,da grem lahko na svoje.Pa sem vseeno ugotovila,da se imava z otrokom še vedno bolje tukaj,kjer sva sedaj Zanima me,če ima katera s tem izkušnje?Da je zavrnila stanovanje po tem,ko ga je sprva sprejela?Kako so reagirali, so upoštevali to,da se je premislila....?
|