Bejba
|
Berem spodnje poste in vse bolj ugotavljam, da nimam samo jaz problemov z našim 2-mesečnikom. Dva meseca sem bila odrezana od sveta (beri: nismo imeli interneta  ) in sem mislila, da se mi bo zmešalo.
Naš najmlajši je namreč tudi zelo, zelo zahteven dojenček. Najhuje je, ker je drugi otrok in nehote ga primerjam s prvim sinkom, ki je bil zlat dojenček. Prve tri mesece je dobesedno samo jedel in spal. Naokoli sem govorila kako mi je dolgčas, ker samo spi  .
Pri ta drugem pa je čisto druga pesem. Ko je buden samo joka in kriči, najhuje pa je da ko rata zaspan zelo, zelo težko zaspi. Potolaži se ne niti na rokah. Sedaj poskušam tako, da ga hranim, ko leži v posteljici in tako "na flaši" zaspi, ampak ne rata vedno. Ponavadi se takoj zbudi, ko vzamem cucelj iz ust in potem je lahko jok še eno uro  .
Problem imamo tudi med hranjenjem, saj se prvih deset minut dere in dere, sploh ne zagrabi cuclja. Pa ga mirim, mu pojem, ga nosim,.....po desetih minutah dretja, pa kot da se vda v usodo in začne vlečt.
Zato se bojim z njim iti kam za dalj kot tri ure, ker mi je dobesedno nelagodno ga kje drugje hranit, ker se tako dere.
Zadnje čase tudi v vozičku zunaj ni zadovoljen. Zaspi za kakšne pol urce, potem pa je konec. Se začne premetavat v vozičku in jokat, skratka nič mu ne paše. Pa še takrat ko spi, je potrebno voziček kar naprej gont gor in dol, ker se mali gospodič takoj zbudi, če je voziček pri miru.
Res sem že pošteno utrujena od vsega tega. Saj se tolažim, da bo minilo, a čas sedaj tako počasi teče. Pa še starejši sinko me tudi potrebuje, jaz pa nimam dovolj časa zanj (ker me mali non stop rabi) ali pa sem enostavno preutrujena, da bi z njim laufala naokoli. In tako me daje še slaba vest.
Dajte me malo potolažit. Je res naš mali bikec taka trmica in kdaj bo šlo na bolje?
Moti ga vsak šum, vsaka mušica, ki prileti mimo njega. Ko mu čez dan rata zaspat, hodim po stanovanju kot miška, da ga ne zbudim. Pri prvem sem lahko počela vse živo, pa je spal kot polh.
Čez tri tedne gremo na morje, pa me je strah kaj bodo sostanovalci v naselju rekli, če se bo naš otrok toliko jokal .
Res sem že obupana, zmatrana, brez volje. Rabim samo kakšno vzpodbudno besedo.
Hvala.
LP; Bejba
_____________________________
Odločitev, da boš mati, je usodno pomembna.
Takrat izbereš, da bo tvoje srce
za zmeraj hodilo po svetu zunaj tvojega telesa.
(Elizabeth Stone)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
....
. Mislila sem ,da se nikoli v življenju ne bom naspala. Po 4. mesecu, pa se je nekako umirila in je postala veliki dobrovoljček
. Te popolnoma razumem, ker sem sama bila večkrat obupana nad mojim 
. Kaj naj ti rečem ... vsekakor se je po 3m stanje začelo znatno izboljševati. Pomembno se mi zdi, da daš otroka spat TAKOJ ko vidiš, da postane sitkan in nezadovoljen, saj kasneje ko je že res nerazpoložen, težje zaspi (to sem morala dejansko nekje prebrat, da sem dojela). No ko sem pa to dojela, da je moj otrok utrujen in da ne zan sam zaspati, so se začele stvari izboljševati. Enkrat je spal 2 uri in po 1 uri je postal že siten (v normalnih okoliščinah ne bi spšloh pomislila nato, da je zaspan), a sem ga vseeno poskusila dat ninat in je zelo hitro zaspal. Še zdaj dostikrat malo pojokamo pred spanjem, a je sicer pravi dobrovoljček in pravo nasprotje dojenčku pred 6m.
