ronja
|
zanimivo mi je to, da nobena, ne komentira tega, da je šla naredit splav.
Ko sem to napisala jaz, ste me skoraj vse popoljuvale... pa "obtoževale..."
jaz nisem še nobene, ne tebe, ne nobene druge. Mislim, da veliiiiki večini to ni lahko naredit in da so ženske večinoma kar v stiski, ko to delajo, tudi če so prepričane, da bi to rade ali da je to najboljša možnost. Večini pač to ni fajn, že sam postopek ni glih nekaj užitkarskega, tako da tega človek ne gre počet iz lastnega veselja...
sakul, spusti to dušico, ne očitaj si več, ker zdaj ne moreš več nič spremenit. Sprejmi, da je temu fantku lepo nekje drugje ali pa da mogoče še čaka nate, karkoli ti je lažje verjet. POmiri se s tem, da si takrat naredila to, kar si mislila, da ja najboljše in je čisto mogoče tudi bilo najboljše. Morda bi temu otroku ne bilo fajn, tega tako ne moremo nikoli vedet. Morda si mu kako hudo preizkušnjo prihranila. Če verjameš v boga, mu ga predaj v varstvo, če ne verjameš, si naredi nek svoj svet, če si čista ateistka, potem itak nisi nič slabega naredila, ker otrok še ni imel možgan, ki bi se zavedali samih sebe,... To predstavo, ki jo imaš zdaj o tem, kako bi bilo, če bi bil ta otrok živ, spusti, ker je verjetno idealizirana in zelo verjetno neresnična - bilo bi najverjetneje čisto drugače. In vsekakor je boljše, da ti je žal, da otroka nimaš, kot pa da bi ti bilo žal, da ga imaš in bi on to na tak ali drugačen način začutil...
Iz napak se učimo, nemogoče je it skozi življenje brez napak. Tiste, ki nismo imele splava, smo samo srečne, da se nam to ni zgodilo, lahko bi bile pa na istem. Ker 100% zanesljivo ni nič, samo verjetnosti so različne ob različnih življenjskih slogih,... tako da bi se teoretično lahko zgodilo vsaki od nas, ki je kdaj spala z moškim, pa si v tistem trenutku otroka ni želela (kar je po moje velika večina žensk).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
. 
