ronja
|
Bravo sandra! Jaz si včasih skoraj ne upam napisat, da se mava tako lepo, ker me potem že v resničnem življenju nekateri zafrkavjo zato - trapasto, ampak res;) No, saj navadno vseeno rečem, čeprav sem že poslušla svakojake očitke (tudi na rr, češ da pri nas je pa vse popolno, recimo, pa tega nisem nikoli rekla, res pa je, da si ne bi želela drugače...) Ampak mislim pa, da en dan ne more vsega obrnit, razen če bi se mu kaj zgodilo... Sicer pa ne verjamem v te zgodbice o enem dnevu, ki je človeka spremenil... Če bi me prevaral, bi bil razlog za to že dlje prisoten, en da bi samo prišlo ven. Če bi me mahnil, bi bilo to v njegovem značaju že prej, potem bi se samo izrazilo... če me ne bi imel več rad, bi bilo to dalj časa, ne odljubiš se od nekoga v enem dnevu, samo poveš to pač nekega lepega dne... Midva sva pričakovala eno samo matranje s , vsaj jaz, pa se mi zdi zdaj vse otročje lahko (mogoče zato ker ne rabim veliko spat), nekateri pa pričakujejo, da bo vse popolno, pa so potem presenečeni nad dejstvom, da znajo otroci tudi jokat in da včasih nočejo spat, ko si ti to zaželiš... mogoče je malo fora tudi v tem (zdaj bo spet kdo jezen, češ, kaj se delam pametno, če mam fajn otroka in fanta, je lahko govorit, češ to res ni moja zasluga, vendar se ne strinjam čisto, mislim, da vsaj partnerja vsak sam zbere, pa tudi na otroka imaš določen vpliv...) In če pogledam njega in malo - oba se veliiiiko smejita - in to že nekaj pove, a ne?
|