Poka
|
Z mojim partnerjem imava lep odnos, v bistvu se mi zdi popoln. Kot običajni pari se tu in tam sicer konstruktivno ne strinjava glede nekaterih stvari, ampak jih sproti rešujeva in uskladiva mnenja. Vedno sva pa drug drugega spoštovala. Skupaj živiva že 4 leta in imava tudi skupne cilje. Je pa moj zaenkrat še sodelavec s svojo bivšo, s katero sta pa imela stalno ene probleme in sta bila malo skupaj, malo narazen... Ne delata pa sicer v isti stavbi, ampak ker je moj vodja oddelka, ona pa v upravi se veliko slišita - poslovno (samo med službo). Sem pa ugotovila, da bi ona rada tudi še drugačne stike Vse bolj se mi zdi, da imam prav, ker je po karakterju malo čudna in je enkrat rekla njegovi sestri, da ji je vedeževalka rekla, da bo ona njej prevzela tipa Njegova sestra pa ima družino, vse lepo urejeno, to kar ona ni nikoli imela. To je šla celo pravit mojemu, takrat njenemu partnerju. In sem potem slišala, da ona rada razidira take idile in se srečuje s poročenimi moškimi, mojega je pa celo žalila, da ni dovolj dober zanjo (lep in postaven itd...). No in me je to ful razjezilo. In sem ji lepo napisala en meil, sprva je bil čisto normalen, na koncu sem si pa dala duška... in priznam, sem se spustila na hm... malo prenizek nivo, ups... Vse skupaj sem povedala mojemu in sem priznala, da je bilo grdo in sem se opravičila. Ni bil jezen, verjetno si je pa mislil, da sem res otročja. Gre pa se za to, da ne vem, kaj naj z njo. Mislim jo sicer pustit pri miru, ampak ona menda potem še veselje dobi. Je pa ena dilema - namreč, moj je mnenja, da ni prav, npr. da jaz grem skupaj peš v službo s svojim sosedom, on pa se lahko sliši s svojo bivšo. To se mi ne zdi pošteno, ker ej... pravila so enaka za vse. Sicer npr. on nje ne kliče in ne vabi na kavo, ne pošilja niti smsov, meilov itd. razen poslovnih stvari, je pa res, da ga ona kar naprej gnjavi in ji še nikoli ni povedal, naj ga pusti pri miru. Če bi bila priložnost, se mu zdi vljudno sprejet tudi povabilo na kavo. OK ja, se strinjam, če bi bila ona normalna oseba, je pa taka... ki stalno nekaj hoče. Pravi, da ima resnega tipa, da sta srečna, da imata dom, da načrtujeta družino, pa kliče vedno mojega, če se ji avto pokvari, se zaleti in take zadeve. Bila sem zraven, moj se pa sicer ni odzval na njeno prošnjo, čperav je bilo mogoče res grdo, da ni pomagal v stiski, ampak ker je vedel kam pes taco moli... Ni ji pa tudi direktno povedal, naj neha s takimi igricami. Ni konflikten človek in vse hoče zlepa, ne zna odreagirat tako, da bi nekomu jasno povedal... Sicer je tako, da jaz svojemu zaupam in tudi nikoli se ne zgodi, da bi kam šel, brez da bi povedal, po službi pride takoj domov itd. tako da me ni ničesar strah. gre se mi pa za eni strani za princip, ker je on lahko ljubosumen, jaz pa ne. Druga stvar pa je ta, da na vezo gledam realno. Do sedaj nisva imela nobenih problemov in imava skupne načrte, ampak vedno v vsaki vezi, po mojem mnenju, pridejo kakšne težave. Otroci, hiša in take stvari - to zna bit zelo stresno. In takrat si verjetno bolj šibek in mogoče se tudi malo odtujiš s partnerjem, po moejm je pač možno, da se zgodi, če se ti pa druga oseba prilizuje, da podležeš... Sploh eč je nekdo tako vztrajen Kaj mislite? kaj bi ve naredile?
|