Naja31
|
Živjo, evo, ena mamica katere otrok od rojstva še ni spal cele noči v lastni posteljici Pa ne, da sem si želela, da spi med nama, ampak drugače ne gre. Midva se zvečer dojiva leže v veliki postelji, mali vedno zaspi in potem se je vsakič, ko sem ga prenesla v njegovo posteljico, zbudil in je bil cel cirkus. Zato sem vedno počakala, da je trdno zaspal in ga prenesla. To je bilo v starih, dobrih časih, ko se je zbudil samo 2x na noč. Pa še to sem ga po drugim nočnem dojenju pri nama pustila ker se meni ni ljubilo vstati in ker nisem hotla da bi se zbudil. Kakšen mesec in pol nazaj se je mali začel zbujati na dve uri Zdaj ga pustim kar v veliki postelji, saj se preden greva midva spat sigurno zbudi vsaj 1x. Spi pa samo še tako, da je priliman name in celo nos z noskom rine v mojo majico. Ti povem, da je to edini način, da sploh kaj spimo. Po šestih mesecih ne-spanja, mi je čisto vseeno za vse nasvete kako se dela in kako se ne dela. Zdaj sem se že tako navadila, da mi manjka če ga ni zraven. Pokrita sva z enim kovtrom, mož pa ima svojega. Pa to moram napisati, da me nikoli ni skrbelo, da bi ga poteptala. Tudi ko je bil novorojenček, sem se vedno zavedala, da je zraven. Je pa res, da se zjutraj zbujam vsa polomljena, ampak tudi na to sem se navadila. Ni dvoma, da bi raje videla, da bi mali spal v svoji posteljici in bi se zbudil samo 1x, ampak pri nas samo ta varijanta vžge. Pa res ne morem vstati 10x na noč! O tem da bi prespal celo noc, niti ne sanjam več. Če tvoj fantek hoče spati v svoji posteljici, pa če tudi samo del noči, in se ne zbuja 100x na noč, ti jaz priporočam, da ga daji v njegovo posteljico. Drugače pa sem vsekakor zagovornik teorije, da eni dojenčki, še posebej čisto na začetku, pač potrebujejo več bližine matere. Moj je že nedvomno tak. Lp, Naja
< Sporočilo je popravil Naja31 -- 10.10.2005 21:02:42 >
|