ČebelicaMaja
|
Pri meni je bilo obakrat enako- s prvo hčerkico sva se dojili in dodajali do 6 meseca, sedaj tudi dojim in dodajam- se mi čisto enako dogaja kot tebi, ampak kaj češ... sem se sprijaznila in upam, da bo hotela dojenje čim dalj, pač dokler bo šlo...
...jaz sem se prvič toliko presekirala, ker enostavno nisem bila ready, da včasih dojenje ne gre in sem mislila, da vsaka, ki hoče lahko doji...nastala je cela drama, jok, slaba vest, črpanje, pristavljanje, še krči, ma ni da ni blo... potem smo pač uvedli flaško in mala je normalno rastla...
...sedaj v drugo je bilo sicer bolje, ker je miška večji sesalček in sem bila že pripravljena, da morda ne bo šlo in smo pač takoj, ko je začela zgubljat na teži oz. ni pridobivala, uvedli flaško, in zdaj lepo papca in nimam kaj narest, sem jo pristavljala non stop, se sekirala, ker nisem imela časa za ta večjo, bradavice sem imela tako boleče (pa nimam nizkega praga bolečine), da mi je patronažna rekla, naj ne črpam- saj sem si hotela tako dodatno stimulirat... potem sem pa rekla, glavno, da uživam v materinstvu in da se mala vsaj malo pocrklja pri meni...
_____________________________
Življenje je plamen, ki dogoreva, toda vsakič, ko se rodi otrok, znova zažari. (George Bernard Shaw)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
bom poskusila ravnati drugače, a tudi če nama ne bo uspelo se ne bo svet podrl. Jst res ne vem kaj bi naredila na tvojem mestu. Po moje bi si pomagala s flaško. Kakorkoli že, samo da bo tvoj otroček zadovoljen in zdrav!
odloćitev pikapoka je na tebi. premisli kaj si želiš. res pa je, da količina načrpanega mleka ni odraz koliko mleka dejansko v dojki je. srečno.
