endrina
|
Vse kar so ti moje predhodnice povedale absolutno drži. Jaz imam dva otroka in pri obeh sem polno dojila, no pri ta drugem še vedno, ker je star komaj 2 meseca. Sem pač imela srečo da je bilo še včasih skoraj preveč mleka. Včasih te nihče ni spraševal "kaj dojiš?" ker je to bilo čisto logično, da druge variante ni. Danes pa je tako, da se zgodi, da mleka pač ni. Tudi to je možno in ne se sekirat, če ga ne bo al če ga ne bo dovolj, mu boš pač dala adaptirano mleko. Pri dojenju bi povedala samo še to. Na začetku kar boli. Bolečine niti ne morem opisat ker je res neka edinstvena. Meni je bila taka sila, da sem včasih prav zakričala ko me je otrok zgrabil in tisti prvi hip začel močno sesati. Po hrbtu mi je prav teklo od sile, tako sem se potila. Ena je napisala da je otrok kot pijavka - dejansko se ti res tako močno prisesa na dojko, da ga s težavo dobiš vstran. Pa še to moraš dobro znat, da ti pri tem ne razčara bradavic. Meni je patronažna pokazala, da mu svoj mezinec potisneš v ustni kotiček in mu izpodrineš bradavico. Zakaj sem to delala? Ker mi je mali na začetku sesal tudi po 20 minut na eni strani, pa zize ni spustil, mene pa je bolelo že ko hudič, pa še vidiš in slišiš da več ne sesa s požiranjem mleka ampak da se samo carta. Pa še to: otrok se na začetku dolgo doji - pri meni je bilo po 15-20 minut. Potem celo večnost vmes podiraš kupček, pa greš na drugo stran. Tako da lahko rečem, da otroka rihtaš skoraj eno uro. Pri enem mesecu postane močnejši in traja dojenje na vsaki strani 5-8 minut, pa tudi kupčke zna podirat. Boleče in poškodovane bradavice sem imela tudi pri drugem otroku, kljub temu da sem imela izkušnje že s prvim. Sem se vsak dan posebej tolažila, da večno to ne bo trajalo in da moram potrpeti. Pa je res trajalo "samo" en mesec (pri prvem otroku pa cela 2 meseca), potem pa je kar naenkrat izginila bolečina. Meni ves ta lanolin, pa bepanten, pa lanolin komprese niso nič pomagale. Imela sem samo še bolj "friške" bradavice in rane se niso celile. Potem sem ugotovila da pomaga, če se po tuširanju sprehajaš po stanovanju kar brez modrca, samo v bombažni majici, najboljše celo brez vsega, če si to lahko privoščiš.No po dveh dneh je bila bistvena razlika. Aja pa še eno staro zadevo mi je svetovala patronažna - bradavice sem si mazala s šentjanževim oljem, preden pa sem šla dojit, pa sem si bradavice umila. To v kombinaciji z "zračenjem dojk" je pri meni pomagalo, da je bolečina in rana izginila. Zdaj je končno dojenje postalo tisto prijetno opravilo, ko se dojenček pocarta pri mamici in si dejansko tisti moment najbolj povezan drug z drugim. Ni lepšego kot otrokov pogled, ko se napapa in spusti dojko, pa se ti sladko nasmeji, ker je sit in zadovoljn. To kar govorijo"vztrajaj, vztrajaj" drži. Če pa vidiš da mleka ni in ga ne bo, pa si probala tudi homeopatske kapljice za nastanek mleka, pa tablete in še ne vem kaj, in vidiš da ti že vse to načenja živčke, potem pa odnehaj, daj AM in uživaj porodniško.
|