Peli
|
Jaz sm pred porodom naštudirala vse o dojenju in bila trdno prepričana da BOM DOJILA!!! ... no nazadnje se je izkazalo da le ni to tako kot vsi govorijo in pišejo...
Moja zgodba:
februarja 2006 se je gin. ki je na koncu spremljal mojo nosečnost, zaradi zastoja rasti odločil za CR. Po CR sm bila na intenzivni, prav tako moj otrok, saj je imel 44cm in 1820g. sestra je bila tako prijazna da me je prvi večer peljala k malemu na intenzivo da sm ga vsaj videla. Da ne govorim kako hudo mi je bilo, ko so vse dobile k sebi svoje dojenčke, samo jaz ne... Aljaža so takoj začeli hranit z umetnim mlekom. Drugi dan sm končno dobila svojega otroka, seveda mi ga je sestra takoj pristavila in otrok je vlekel, nekaj časa na eni, potem na drugi strani, potem pa me je sestra opozorila da ne sme biti predolgo pri meni, da se ne bo preveč utrudil, da bo potem lahko pojedel še po flaški, saj nas je bilo strah, da bi mali še izgubil na teži. Tako smo mu vedno po dojenju dali še dodatek. Potem sva prišla končno v navadno sobo in sva bila skupaj, seveda jaz prepričana da nama bo končno steklo. Pred in po obroku sm Aljaža vedno tehtala in ugotovila da pri meni še 5. dan ne dobi več kot 5ml. Najbolj hudo mi je bilo, ko je cimra komplicirala, zaradi nastavkov, mleka pa je imela da bi lahko celo porodnišnico nahranla, jaz pa "sušo". potem je pediater predpisal tablete za nastajanje mleka, naj povem še to ,da sm se "nacejala" z vodo da bi blo ja več mleka, iz prsi mi je neprestano teklo, a ni bilo več kot 5ml. Potem me je sestra peljala na izčrpavanje - in glej -NIČ, pritekla ni niti kaplica!!! Potem me sestra sprašuje če sm vzela tableto - sm vprašala a tisto včeraj . sm ja! nakar me nadere, če se delam norca da bi mogla te tablete redno jemat  seveda sm se spet čist zasekirala, saj mi ni noben dal več kot ene same tablete, prvič sm sploh slišala da take tablete sploh obstajajo, kako naj bi potem vedla kolk in kdaj jih moram dobit , seveda sm potem bla čist fertik, na glavo mi je pršla potem še gl. sestra k mi je začela nekej da sm depresivna...(jest sm bla pa samo tako razočarana nad poskusi dojenja)...
končno je prišel dan ko sva šla z malim lahko domov. Doma sm potem delala tako: Najprej se je mali hranil na eni, potem na drugi strani, potem sm mu naredila adaptirano mleko, ko sm ta malega spravila nazaj spat, pa sm si šla še črpat. Načrpanega mleka je bilo od celega dne okoli 20 ml, kar še za dodatek po dojenju za en obrok ni bilo dovolj. Potem sm bila vedno bolj utrujena, vseskupaj se mi je zdelo že neumno in tako sm po treh tednih doma ponoči ukinila izčrpavanje. Naj povem še to da sva se doma tudi pred in po obroku tehtala in mali pri meni ni dobil več kot 20ml. Vzpodbudo mi je dajala tudi patronažna. Naj povem da sm to počela dva meseca, potem pa je naenkrat "zaštrajkal" mali, saj me je ko sm ga pristavila začel odrivat od sebe, jokal pa se je tako da je bil kar vijolčen v glavo. Seveda še vedno sm verjela dobro materinega mleka in sm ga črpala, v celem dnevu sm načrpala 60ml, kar sm mu dala potem za en obrok+dodatek.
Potem sm spoznala da je mogoče brezveze, ker se sploh še s tem ukvarjam, če pač po 2-3 mesecih ni mleka ga najbrž tudi ne bo, in če se otrok pač noče dojit, naj je umetno mleko! Tako sm tudi črpanje opustila.
Povem vam samo to, da moj otrok tudi po tem, ko ni bil več dojen, ni bil nič bolan, se je čist mnormalno razvijal in je zraven sebe imel bolj spočito in sproščeno mamico!!!
|
Natisni
super članek!
