gojska
|
Tako dolgo sem že na tem forumu, da ste večinoma same nove. Kakšnih sobork iz časa mojih začetkov sploh ne opazim več. Je pa tudi res, da nisem več tako pogost gost. Vendar se bo tudi to spremenilo, saj se bom preselila na forum nosečnost. Ja, po dveh letih in pol, odkar sem začela zdravljenje in v petem postopku sem končno zagledala + na clear blue-ju. Še zdaj ne verjamem . Vem, da vas je veliko, ki s tesnobo delate iz meseca v mesec ta test. In ravno vam v vzpodbudo pišem tole. Pri meni je bilo več ali manj klasika. HSG ne uspe, laparoskopija in pol leta prostega teka - NIČ spermiogram slab, enkrat še malo slabši. Stimulacija z inekcijami- en folikel- eno jajčece- nič oploditve Nekje vmes inseminacija stimulacija s klomifenom 6 foliklov, štiri jajčeca, dva oplojena Cler blue- NIČ pri enem postopkih sploh ni prišlo do punkcije potem sem bila že spet nafilana za jovo na novo pa mi zdravnica ustavi postopek zaradi suma borelije. Za vsak poizkus več poguma, za vsakič več solz. Ampak jaz si že ne bom čez 5 let, ko bom že rahlo prestara, očitala, da nisem naredila vse, kar se je dalo. Pa sem aprila dobivala konjsko dozo hormonov Vsa tri jajčeca so se oplodila in vstavili so mi dva. Končno + na CB Prvi Uz imam 15 maja, takrat bom vidla kaj je in kako. ne bom vam pa razlagala o doktoratu o madežih na spodnjih hlačah V bistvu vam hočem povedat edino to, da je ta poizkus šlo vse tako gladko Nisem rabila frej ur ali dopusta niti za eno stvar. Tudi moj je bil ravno tiste dni prost, da je lahko vedno šel z mano. Ko sem dobivala inekcije je bila velika noč, ko sem morala narediti test, so bili prvomajski prazniki. Nič ni bilo na silo, tako kot se je zdelo prejšnje poizkuse. Vem, da za to ni recepta. Ampak, kadar ti sreča stoji ob strani imaš tudi večje zaupanje. Velikokrat govorite o luni.Ker sem oven je april moj mesec , luna je šla gor. Veliko bratov in sester se rodi isti mesec. Se pravi, da je njihova mami vedno isti mesec zanosila. Jaz to verjemem. Ko sva začela zdravljenje, sva bila podnajemnika, pol sva bila neki časa pri tašči. Škoda vsakega tolarja, ki sva ga takrat zato zapravla. Zdaj sva pa že eno leto na svojem. Kaj vam naj še povem, da bi vam bilo bolje. Vse ki se trudite boste uspele. Samo odnehat ne. Pa še nekaj trdno verjamem. Z močjo misli ni še nobena zanosila, Zato pozabite na očitke , da ste depraste, pa zato ne gre. Pa da je vse psiha. Larifari. Otrok sam izbere čas. Kako bo naprej .......................... UPAJMO NA NAJBOLJŠE za vse moje soborke. HVALA GOJSka Ja pa še to . Ves čas sem pri dr. Rešu. O njem vse dobro.
< Sporočilo je popravil katrin -- 10.5.2007 22:29:30 >
|