Nika v službi
|
Mi smo nadvse zadovoljni s Frkolinom na Škofljici. Je bila tudi naša čisto adijo na začetku - kričala, vpila, bežala, umikala glavo, bala se je lastnih lask, ki so padali na tla, ni marala umiti glave, ni marala pregrinjala, skratka katastrofa. Nikoli ne bom pozabila, ko so nam Frkolina priporočili in smo pač šli poskusit. Prvo striženje je frizerka opravila kar na dvorišču pred frizerskim salonom, na kamenčkih. Smo našo ta malo nekako poskušali zamotiti z igro, potem pa je po polžje in z ogromno spretnosti, potrpežljivosti .... kos za kosom strigla pramene. Šlik, pa spet nekaj sekund nič, pa spet šlik, ko je madam obrnila glavico, pa spet šlik... ojej, ko se tega spomnim, mi kar slabo rata. Ampak ne boš verjela, vsakič je bilo bolje, počasi se je celo usedla na konjička, ki ga imajo tam, pa se začela igrati z igračkami in počasi je frizerja celo vzljubila. Zdaj, ko je že mala damica, svojega Frkolina prav obožuje. In komaj čaka nov obisk ter liziko, ki jo dobi na koncu.
_____________________________
..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi..... F. Lainšček
|