|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   depresija
30.3.2005 17:47:52   
vrendu
Živijo!
Jaz bi pa odprla eno malo manj veselo temo, samo tako, da si malo olajšam dušo; morda je katera od vas tu, ki čuti podobno:
Sem v 33. tednu in do zdaj je bilo vse OK. Zadnjih teden dni pa se mi nosečnost nenadoma dozdeva banalna, dvomim vase, da bom zmogla biti dobra mama, razmišljam o tem ali bom imela otroka sploh rada in poleg tega se me zdaj loteva še depresija. Veliko sem slabe volje, ker se sama sebi zdim grda in neprivlačna, kar se jasno pozna tudi na mojem obrazu. Včasih bi rada jokala, pa ne morem niti tega.:(
Spet drugič me blazno skrbi ali je z otrokom vse v redu, ali je zdrav in ali ga ne bom s čim nevede poškodovala. Skratka - obup!!!
No, to sem napisala, da mi bo malo lažje.
Hvala, ker ste prebrale!:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:
Neposredna povezava do sporočila: 1
   depresija
30.3.2005 18:29:28   
miševi
Bravo, da si si upala to napisat:bravo:. Že to je v pomoč - če ne moreš jokati, včasih pomaga tudi, da poveš, kaj čutiš in da ne držiš to v sebi.

Včasih se pojavijo tudi taki občutki - toda ne skrbi - ko bo:duda: v tvojem naročju, teh dvomov ne bo več.

Kar pogumno naprej!!!:rozica:

(odgovor članu vrendu)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   [Brisano sporočilo]
30.3.2005 18:29:54   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu vrendu)
  Neposredna povezava do sporočila: 3
   depresija
30.3.2005 18:34:12   
Meceno
Tudi takšni občutki morajo biti :(, a je to bilo mogoče že kdaj prej tako ? Mislim pred :nosecka: ?
Sama sebe tudi komaj dojem da sem :nosecka:, sem mlada , ampak nekako se mi zdi da bom zlaufala , bolj se bojim kako bo moj dragi to sprejemal , ko ne bom več vso pozornost njemu nudila , sicer komaj čaka na :duda: .
Ko ga poslušam , pač opažam kaj vse želi da bi midva počela , ne govori v množini ( želje za naprej oz prihodnost ).
Mislim da me skor preveč potrebuje in ko sem bila sedaj v bolnici kar ni hotel domov , (sladko) .

Človek se včasih kar nekaj brezveze sekira , temu eni pravijo v šali , da ima preveč časa :)-, ja no mogoče :ups:


Drži se :rozica: zate tudi

(odgovor članu vrendu)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   depresija
30.3.2005 18:54:44   
vrendu
Hvala, punce, za spodbudne besede!
Mislim, saj sem tudi jaz brala, da so taki občutki normalni, da je to vse del nosečnosti, pa vseeno ni fajn, ko te obidejo take misli.
Saj pravim, do zdaj sem se otroka samo veselila, zdaj pa so se pojavili ti dvomi.
Pa ne vem, a se tudi ve zdite kdaj same sebi neprivlačne, ker ste noseče? Jaz mam tak občutek, ker sem se kar občutno zredila. To je še en razlog za slabo voljo.

(odgovor članu vrendu)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   depresija
30.3.2005 19:03:38   
valentina.
Res se premalo govori tudi o takih občutkih. Verjetno tudi same mislimo da bi morale bit samo vesele in presrečne, sigurno pa je normalno da imamo tudi strahove. Pred in poporodna depresija je mogoče bolj pogosta kot si mislimo. Mogoče bi bilo dobro da se zaupaš svojemu G, tudi v materinski knjižici so neke tabele kjer si lahko odgovoriš na vprašanja. Jaz sicer nimam takih skrbi, vseeno pa se občasno spomnim da ne bom nikoli več na prvem mestu, da bom za otroka trpela in skrbela itd. in če bom temu kos.
Poskusi se pogovoriti tudi s kom ki ti je res blizu, tudi s partnerjem.
dosti :rozica::rozica::rozica: ti pošiljam

Srečno in LP, valentina

(odgovor članu vrendu)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   depresija
30.3.2005 19:33:30   
puncica
Glavo pokonci, vse bo šlo, sej potem ko rodiš se vse spremeni in kr znaš:bravo::bravo::)-

(odgovor članu vrendu)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   depresija
30.3.2005 19:38:52   
Anonimen
Po moje bi bilo dobro, da se o tem pogovoriš z ljudmi, ki so ti blizu. Kaj pa vem, s partnerjem bi bilo najbolje, pa z mamo mogoče. Pa ginekologu le povej, morda ti bo povedal kam se obrni za nasvet. Mene bi skrbelo, kaj če se vse skupaj poslabša. Sedaj še lahko vse to daš iz sebe ven, kaj če se zgodi, da ne boš mogla več in boš tonila vedno globlje? Bog ne daj, ampak se dogaja. Takrat ne bo nihče vedel, kaj se s teboj dogaja, ti pa boš ostala sama doma z otrokom. Res si pomagaj, dokler si še lahko. To so lahko resne stvari in v redu je, da si jih lahko priznaš, saj si zato lahko pomagaš. Povej o tem ljudem okoli sebe!

(odgovor članu vrendu)
  Neposredna povezava do sporočila: 8
   depresija
30.3.2005 19:40:05   
babylove
Moje mnenje: nosečnost in materinstvo je v medijih daleč preveč idealizirano. Predvsem imam v mislih razne specializirane revije, ki prikazujejo srečne mlade mamice z idealno postavo, perfektnim make-upom, krasno frizuro in dojenčkom, ki se zadovoljno smehlja iz vozička... Morda v kakšnem pocukranem ameriškem filmu, ne pa v realnem življenju.

Je pa vseeno lepo, čeprav sem skuštrana in neprespana!

(odgovor članu vrendu)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   depresija
30.3.2005 21:39:19   
vrendu
Ja, ne vem, če je vsa stvar lih tako resna, da bi bilo treba takoj laufat k psihologom (kar pa tudi ni narobe); se strinjam z babylove - mediji in vsi ostali vso stvar napihujejo do skrajnosti; ravnokar sem se pogovarjala z dragim in potem še z eno prijateljico, ki je že rodila - obema se zdijo takšni občutki normalni;
ne moremo bit samo srečne in prekipevati od samih lepih čustev; je pa res treba bit previden pri tem.
Pa dobro je bilo, da sem dala to iz sebe, sem takoj boljše volje; najprej vam na forumu, pol pa še bližnjim.
še enkrat hvala! Če ma katera še kaj za povedat, bom vesela še kakšnega mnenja!
Vsem želim čim več veselja in čim manj :(.

:rozica::rozica::rozica:

(odgovor članu vrendu)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   depresija
31.3.2005 6:06:06   
Anonimen
No, super, če je vse skupaj dnevna muha (skotaj vse nosečnice jih imamo), potem itak ni kaj. Se počaka, pa mine. Če pa je še kaj na tem, pa zdaj tvoji vejo in se bodo že pozanimali, če bo treba. Ti pa sedaj lepo uživaj v nosečnosti, potem pa samo prisluhni svojemu otroku, pa bo. Pa če se ti bo zdelo, da moraš kaj vprašati, ti kar čimveč sprašuj. Naj ti ne bo nerodno.

(odgovor članu vrendu)
  Neposredna povezava do sporočila: 11
   depresija
31.3.2005 6:57:24   
Lana_s
Pri meni tudi kdaj pride tak dan. Sploh tisto o neprivlačnosti pri meni traja že od cca tretjega meseca. Ker sem bolj mala se mi pozna vsak kg in nisem si predstavljala, da bom kdaj imela toliko kg. Iz 53 sem prišla na trenutno 70:ups::zmeden: Pa ne bi nič rekla, če bi res kaj več jedla kot ponavadi.Tak da glede tega te popolnoma razumem. Pa vsi mi pravijo ne se sekirat saj boš po porodu shujšala. Saj vem da bom! Samo jaz se sekiram kak zdaj zgledam!
Pa bo že. Ko bomo dobile svoje štručke v naročje bo verjetno vse pozabljeno.

Kar pogumno naprej, saj ni več daleč.

LP:rozica:

(odgovor članu vrendu)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   depresija
31.3.2005 7:10:20   
pika78
Tudi pri meni se kdaj pojavi kak "črn" dan, ko ne vem, ali bom sploh sposobna skrbet za vse, in me je kar malo strah stvari, ki prihajajo. Samo te občutke verjetno občuti večina nosečnic. Ko sem jih enkrat omenila fantu, se mu je to sicer zdelo čudno...
No, ampak potem taki občutki kmalu minejo.
Se pa občasno obremenjujem tudi glede videza - tudi jaz sem iz 56 kg prešla na 67 kg (30. teden). G me krega na vsakem pregledu. Sicer pazim pri hrani, ampak imam velik apetit in velikokrat pojem preveč (predvsem sladkarij) - potem sem pa slabe volje in se zdim sama sebi grozna in debela.
Ampak bomo že! Veseli se nosečnosti in otročka, ki prihaja, pojdi na sprehod in se ne obremenjuj s tako nepomembnimi težavami, kot so kilogrami, da ne boš zmogla skrbet... saj so še vse mame poštimale svoje otročke!
Lep dan!

(odgovor članu vrendu)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   depresija
31.3.2005 8:56:19   
vrendu
Iiiih, a ni to grozno? He,he, Pika 78, tudi jaz imam tak problem s sladkarijami; g. mi je predpisal, kakšno hrano naj jem in zadnji mesec se nisem sploh nič zredila, ker sem res pazila. Ampak pride kak popoldan, ko se enostavno ne morem upret skušnjavam in napadem čokolado, sladoled, čips, ipd. Potem se pa grozno počutim. Pa ne vem, a se mi samo zdi, ali je res, da imam celo telo nekako zabuhlo od nabiranja vode v telesu. Drugače pa se mi teh 14 kil ne pozna prav veliko (razen, seveda, trebuh), ker sem kar visoka (178 cm), ampak jaz občutim razliko od prej!
Vsem puncam :rozica::rozica::rozica:, pa res hvala za tolažbo.
Danes sem že veliko boljše volje, bom šla mal na sprehod!
LP

(odgovor članu vrendu)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   depresija
31.3.2005 18:59:06   
Kinokija
Punce, vsak tak občutek je normalen in laže tista, ki nima teh občutkov ali pa nima pojma, kaj jo čaka.

Je pa grozno ja, kak je vse predstavljeno oh in sploh. Sploh ne kupujem več nobenih revij, k tiste standarde je težko doseči.

Držite se, za vsakim dežjem posije sonce.

Lp K. 16t :nosecka:

(odgovor članu vrendu)
Neposredna povezava do sporočila: 15
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





10 najpogostejših prvih znakov nosečnosti
Vsaka ženska drugače občuti prve znake nosečnosti, mi vam predstavljamo najpogostejše.
Kako počastiti spomin na angelčka v nebesih?
Ste tudi vi izgubili dojenčka v trebuščku ali ste ga v naročju držali le malo časa, pa je prehitro odšel med angelčke? V...




Razpoloženje v času nosečnosti.
Admin

Ste med nosečnostjo imeli nenadne spremembe razpoloženja?