Gina
|
Mufi, nič ni narobe, če se te ravnateljica boji. To je čist zdravo, potem pazi, da ti glih ne dela reči, ki niso zakonsko dopustne. Tako da če mene vprašaš, je pri zelo zateženih šefih boljše, če se te mal bojijo. Lahko jim zagroziš s kakšnim odvetnikom ali ga celo pokličeš in povprašaš po tvojih zakonskih obveznostih in pravicah in jih serviraš šefici na pladnju s pripombo, da je to od odvetnika. Meni sicer ni jasno, kaj konkretno te moti, ker to, da otroci delajo v kuhinji, ne vem če je glavni razlog, zihr ne. A veš na podeželskih šolah je dostikrat malo drugačen sistem, ki staršem in šoli čist ustreza, se nihče ne sekira. V mestih bodo starši znoreli, če otrok zlaga posodo v stroj, čeprav mu iz človeškega vidika pravzaprav ni nič hudega, hvala bogu, da sproba, kaj je to delo, prav je tako (če ne bi bila posredi hrana, ki je malo oporečna, pa ne dosti v bistvu, ker gre za umazano posodo, s katero ne more okužit nobenega, ker je nihče več ne je), v mestu pa so otroci prefini, da ib kaj delali, saj veš, da niti smeti ne bi pobirali, ker so prehudi grofje, da bi se to za njih spodobilo. Če popuca pult, ga tudi ne bo pobralo. Seveda pa to ni sprejmljivo iz čisto drugega razloga, zaradi sanitarne inšpekcije, ko nihče sploh ne sme stopiti v kuhinjo. Lahko pa pospravlja posodo v jedilnici, to pa menda ni sporno. Aja, obetajo se veliko milejši standardi kar se kuhinj tiče, če se ne motim, samo zaenkrat je res vstop v kuhinjo prepovedan. Zaradi hrane, ki se nahaja v njej. Če bi v naših časih otroka poslali na pošto v sosednjo ulico ali kaj kupit, bi bilo to normalno, danes pa se lahko otroku kaj zgodi, in otroke je treba 1000% obvarovat vseh reči. Če zelo natančno pomisliš, otroku ni nič hudega. Vesel je, ker mu ni treba sedeti pri miru v šoli, ker lahko pretegne noge, najbrž niti starši nimajo nič proti. Jaz ne bi imela, kot starš, mojemu otroku bi pa pasalo. A veš, v šoli mojih otrok je bila en cajt ena ful fajn učiteljica, ki je spustila otroka domov, če mi je telefoniral iz šole in vprašal, če gre lahko s sošolcem tisti dan prej iz opb-ja. To je tudi "ne-varno", ampak meni kot staršu je ful ustrezalo, pa mojemu otroku tudi. KO je piršla potem ena standardna učiteljica, ki je zaščitila svojo kožo in vse hotela napismeno en dan prej, se mi je milo storilo po prejšnji, človeški vaški učiteljici in upam, da jo dobimo nazaj. Starši včasih podpiramo bolj človeški, manj prestrašen sistem. Če otroci nesejo malico učiteljem, se mi tudi iz čisto človeškega stališča ne zdi čisto nič narobe. A veš, prav je, da otroci tudi kaj naredijo za odrasle, nismo si niti enaki niti otroke ne učimo več, da se starejše spoštuje in zanje kaj naredi. Lepo je, če učenci prinesejo malico v zbornico,(kot je lepo, če otrok pospravi doma po kosilu posodo v stroj, pa tega tudi skoraj nihče več ne dela, ker ima slugo mamo doma). Kdo odgovarja potem za čistočo? Čisto sami učitelji, ker otrokom zaupajo. Nekaj zelo človeškega se mi zdi zaupati otroku, da ne bo pljunil v hrano. MOderni otroci sicer menijo, da je to za njih preveč ponižujoče, če nesejo malico v zbornico (a se bo kdo zato pretegnil, bo res ponižan???), meni pa se zdi, da gre za osnovno reč, ki ni vprašljiva, ravno tako se kulturno vzgojen otrok ne bo obnašal grofovsko, pa pljunil notri -dokler še lahko otroku zaupaš, je največja vrednota, ki jo ponekod, vsaj na vasi še imajo, za kar v mestih ne morem trdit, vsaj po izkušnjah vedenja mestnih otrok ne. POleg tega, ali ne nosijo otroci, dežurni v razredih itak svoje razredne malice v svoj razred vsak dan, a bodo tja tudi pljunili? Ne vem no, tukaj gre za osnovni bonton, človeškost, zaupanje med ljudmi - saj tolko mimo pa vendarle večina otrok ni. Aja, da pa otrok odnese ostanke hrane, se mi zdi pa še manj sporno. Nekaj družbeno koristnega pa ja mora naredit. To je popolnoma zanemarjeno področje v naših šolah, ki ga bo dolgoročno potrebno malo boljše urediti. NI več občutka, da moraš v skupnosti nekaj delat, se potrudit za skupno dobro, da je to lepo, če to znaš in zmoreš, če pomagaš ali ustržeš komurkoli že, da mu je lepše, boljše. Če zdaj pomisliš, da še kakšen starš razmišlja tako kot jaz, potem je najbrž ne glih najbolj modro se spuščat z inšpekcijo ne le proti ravnateljici, ampak tudi proti staršem, prišparaj si inšpekcijo za res krizna obdobja, ko jo boš res rabila morda). Vedno moraš imeti vsaj starše na svoji strani, verjemi mi, da je življenje potem veliko lažje v borbi proti krivicam, ki ti jo ravnatelji zagodejo. Pa vedeti moraš, da se skoraj povsod v končni fazi izve, kdo je inšpekcijo poslal, vsaj kar jaz poznam šol, ki so jih prijavili, vse kljub anonimnosti vedo, za koga gre. Če te to res toliko moti, pa vseeno prijavi, če ti bo potem lažje. Samo po moje itak ni problem v tem, kaj otroci fizično naredijo v vaši šoli, problem je zihr drugje. Ti moraš razmislit raje o tistem konkretnem problemu, ki ti ga šefica povzroča, pa kakršenkoli že je, kako bi ga rešila. A mate preveč doprinosov, a hoče razne projekte, ki jih ti nočeš, a hoče da pofočkate vsakič, ko pridete, a podpira samo ene ljudi, druge pa zatira, a zahteva nadure kar tako, a te šikanira, a ti govori, da si zanič ali da premalo delaš, ...pojma nimam kaj, nekaj mora biti in tistega se moraš lotiti. NO, vsaj zdi se mi, da bi to bilo boljše. V teh primerih pa imaš različne načine pristopa k reševanju, vendar so različni glede na problem. Če ti lahko kako pomagam, povej. p.,s.: če ti kaj reče glede bolnišk, se ne sekiraj, enostavno pojdi na bolniško in to je to. Amen. Brez razlag in debatre, z dobro voljo in nasmeškom. Zapomni si, besede ne poganjajo sveta, so zgolj vibriranje zraka, dejanja poganjajo svet.
|