|
RE: celodnevni izlet z malčki, ki še spijo 15.3.2009 13:25:34
|
|
|
|
ronja
|
Hm, Ronja je stara 20 mesecev in pride do vznožja Gradu, to je pa počasi to, kar zaenkrat zmore... Saj rada hodi, amapk se zmatra - ipak ima 5x krajše noge kot mi... Forsirala je pa ne bi... V nahrbtniku nima glave podprte in se mi zdi, da ji jo kar meče levo in desno, če bi zaspala... Se mi zdi hudo neudobno tako spat več kot pol ure... S celodnevnimi izleti sem mislila dobesedno to: izlet, ki traja cel dan, torej da hodiš cel dan in si torej na sredi dneva oddaljen od avtomobila par ur. Mislila sem sicer izlete v gore (zato sem dala pod gorništvo), ampak lahko so tudi drugi izleti, ki trajajo cel dan (in nisi vmes v avtu - zame to ni celodnevni izlet). Dva kratka izleta - to že znamo - da gremo dop. nekam, pa zaspita v avtu in potem popoldne spet nekam. Ampak to ni to, o čemer govorim... Prejšnjič, ko se nisva obremenjevala, pa smo šli na en daljši izlet, tamala ni zaspala v avtu, ni mogla, ampak ker je bila utrujena, se je drla ko jesihar, čisto nesrečna in užaljena, ker je nismo dali spat. Čim smo prišli domov (oz. k dediju, ker smo bili takrat pri njem) in jo dali spat, je bilo pa vse ok. Pač rabi tisto spanje, hvalabogu . Kar se mene tiče zelo nerada vozim, kadar se otroci derejo, ker se mi zdi, da takrat nisem tako skoncentrirana na vožnjo kot bi bilo prav. Tako da bi se rajši malo obremenjevala prej, pa da se mi ne dere v avtu . Priznam, da nisem navajena na otroški jok, ker se pač sicer ne jočeta dosti, vedno je razlog in se ga navadno da odpravit... Da bi zdaj spali na tleh, se mi zdi še malo premrzlo, za poleti pa sva že razmišljala o tem... Hodila itak ne bo toliko časa, kvečjemu urco, pa potem v nahrbtnik, pa potem spet pol urce itd... Forsirala je ziher ne bova, ker jaz nisem marala, če so me . Z avtom se mi ne zdi problem - samo izlet zame ni potovanje z avtom, to obvladamo : ko je bila Ronja stara dobre pol leta, smo šli z letalom na ciper, bili tam v hotelu, oči je imel službene obveznosti, midve pa sva se potepali okoli s slingom in je šlo super. Če je bila lačna, sem se ustavila in jo podojila, sredi dneva, ko so imeli odmor za kosilo, sva ga prišli iskat ali pa smo se dobili v hotelu in je mala še malo odspala in to je bilo to. Nobenega problema. Ko je bila Ronja stara nekje slabih 10 mesecev, smo šli s prijateljema v Rim, z enim avtom, spet nobenega problema. Imeli smo voziček in je lahko spala not ali pa je bila v slingu in je spala not ali pa v avtu v lupinici, ki je nagnjena in se tudi da spat not. Zdaj pa ima v avtu navaden otroški avtosedež, v katerem ji glavica pade naprej in ni preveč lušten za spat, se mi zdi, oz. se Ronja not ne naspi dobro, potem je pa utrujena. Ampak saj pravim, to bi še šlo, dva kratka izleta, tako da vmes pridemo do avta in tam spi. Ampak to ni to, kar bi si želela . Ker je kljub vsemu precej omejeno: maksimalno 2 uri lahko greš v eno smer, če hočeš bit do opoldne nazaj pri avtu... In ker se je treba vmes ustavljati za ronjino malico, za lejlino dojenje, za lulanje/previjanje, za ronjino raziskovanje, kadar ni v nahrbtniku - se nama zdi pa prav, da lahko malo tudi sama hodi in raziskuje, saj v tem je fora izletov... Pride to dejansko slabo uro hoda v eno smer... Kar je pa malo oz. dosti fajn stvari je precej bolj oddaljenih... Glede vozička pa je zdaj problem, da je zdaj voziček naštiman za malecko, zraven pa sva pripela dodatni sedež za taveliko in tako je voziček seveda temu primerno širši in manj stabilen in manj okreten in zato neprimeren za razne gozdne potke... Mogoče bova sicer kje staknila še eno marelo, da bo za take primere, ampak nekak sem upala na kak nasvet za poti, kamor se ne da z vozičkom, tako bolj kozje stezice .
|
|
|