Lsica
|
Urškica, tudi jaz imam podobne težave - amenoreja / dismenoreja, že več let. V začetku se nisem preveč sekirala glede tega, sem kar mislila, da se bo že samo po sebi nekako uredilo, krivila sem stres (služba, selitve, težave in težavice), način prehrane,... Ko pa sem se bližala tridesetim me je zagrabila panika - kaj če ne bom imela . Zaradi PCO, kar je moja gin. ugotovila že v študentskih letih, sem jemala najrazličnejše tablete, sledilo je vsakodnevno merjenje bazalne temperature in ugotavljanje ali ovulacija sploh je, pa ob določenih dnevih (takrat se mi je to še zdelo smešno) pa par operacijskih postopkov (odstranitev pregrade...), hormonske preiskave, spet najrazličnejše vrste terapij, nazadnje klomifenska - dokler nisem pristala na OBMP. Stara 36 let. Nočem te prestrašiti, vendar, če si želiš imeti otroke, je moj nasvet da kar zateži malo svoji ginekologinji. Ali pa jo menjaj (to sem storil sama, ko sem videla, da v študentski ambulanti ne bom prišla nikamor). Jaz sem skozi govorila, da me moja leta dohitevajo, pa so mi odgovarjali, no ja, saj tako hudo pa ni, saj imate še čas. Vse skupaj se je žal zavleklo nekaj let, tako da je moja starost sedaj eden izmed rizičnih dejavnikov več. Saj pravim, nočem te prestrašiti, lahko, da ti bo uspelo že po prvi izmed terapij, mnogim je. Naj zaključim bolj pozitivno - tudi meni se je po tolikih letih želja uresničila, sem srečna , kljub temu pa vendar ves čas trepetam, da ja ne bi bilo kaj narobe. Tudi tebi želim, da ti se želje in veliko PRIČAKOVANJE čim prej uresniči.
|