marley
|
pozdravljeni...prosila za konkreten nasvet, brez obtoževanj, ker ga reeees potrebujem. in mi ga do sedaj od pristojnih še nihče ni dal, sama pa se v situaciji ne znajdem več.
Z bivšim partnerjem, s katerim imam skoraj 5 letnega sina nisem skupaj že 2 leti in pol. pred zanositvijo sva bila skupaj dobri 2 leti in vse je teklo kot po maslu. Da je imel v preteklosti kontakt z nasiljem, sem vedela, a to je šlo bolj za fantovsko , mladostniško pretepanje. Sam je iz mirne, skromne družine, starša imata urejen zakon.
Ko sem zanosila, so se stvari obrnile na glavo. Postal je drug človek, se med nosečnostjo dobival z drugimi,bil indiferenten do mene,zaradi česa sem ga tudi pustila, a mu za voljo otroka dala še eno priložnost. Ko se je otrok rodil, sem več ali manj jaz skrbela zanj, ker je partner čez dan delal. Otroka je imel rad, vendar naju je še vedno zvečer puščal sama, tudi ko sem jaz ali otrok imela vročino. Kot , da bi se starševstva ustrašil in se umaknil pred odgovornostjo. Čeprav si je on zelo želel otroka.Najin odnos je od poroda do prekinitve zveze baziral bolj na sobivanju in skupnim financam,. saj sva na koncu oba ostala brez službe. Veze nisva konzumirala, a navzven smo delovali idilično. ( baje)
Pvič, ko me je napadel (pozno zvečer, ko sem poleg sina brala knjigo me je zgrabil za vrat, ker je brskal po moji pošti in našel sporočilo dobrega prijatelja ter ga narobe inertpretiral)sem ga vrgla ven iz stanovanja, vendar nasilja nisem prijavila na policijo. Ena izmed prvih napak. sem bila naivna začetnica, ki je šele pred kratkim dojela, da nasilje deluje ciklično, se potuhne in izbruhne zopet, ko malo zadihaš. Po tistem se je začelo maltretiranje z smsi, ki so prihajali po 10-20 kom, tudi ponoči. Da me ljubi, da se bo spremenil, da se bo ubil, da me sovraži, obtoževanja, žaljivke......po vseh teh kontrastih sem dojela, da imam otroka očitno s človekom, ki morda trpi za kakšno duševno boleznijo, kot so manična depresija ali bipolarna motnja....ko ti človek po enem letu, ko nista več skupaj napiše kup brutalno žaljivih smsov, nato pa si gre na dlan roke vtetovirato tvoje ime. v istem dnevu. stanje se je iz meseca v mesec stopnjevalo, postajal je obseden z mano, otrok ga takorekpč ni več zanimal, če mene ni zraven, postaj je orožje manipulacije in jaz sem konstantno nasedala. ne, da bi se mu vrnila, nikakor. to je bila zame zaključena zgodba. bolj v smislu, ko je rekel pripelji mi otroka, pogrešam ga, delal pa je v bližini najinega doma, sem pomislila, kako bi bilo meni, če bi sina pogrešala in sem mu ga peljala za kratek čas. seveda,je mojo gesto dojel napačno.kasneje so sledila zasledovanja, stanje pred blokom, kontroliranje po mestu, s kom sem na kavi,grožnje,dabo vsakega,ki mi pride blizu pretepel... ko sem spoznala prijatelja, s katerim sem bila nekaj mesecev v vezi, ga je bivši partner napadel, kar se je tudi prijavilo na policiji, prav tako sem ga jaz prijavila za psihično in fizično maltretiranje, zadeva je še v postopku, oz bo imel sedaj enkrat sodišče za nasilje v družini. Vse to seveda najbolj vpliva na najinega otroka, saj ga pumpa, obremenjuje, mu prepoveduje, da bi se družil z mojimi prijatelji, čeprav imajo ti prav tako majhne otroke....Pred pol leta me je zopet napadel pred sinom, zopet me je držal za vrat in mi grozil, da me bo ubil. Ker je izvedel, da sem šla na koncert z nekim znancem!!!? Kmalu po tem so se stvari umirile, celo za nekaj mesecev in takrat sva imela na CSD za določitev stikov. Socialni delavki sem povedala, da je v mojem interesu, da ima sin z očetom redne stike, vendar ne, ko se bivši partner obnaša agresivno pred menoj in otrokom, me žali, njega pumpa, mu govori, da ga ne maram, da sem raje z drugimi, tudi pljunil me je že pred njim....Socialni delavki, ki se je vedla izrazito neprofesionalno in jo nameravam tudi prijaviti se je več kot očitno mudilo, saj je bilo že proti koncu njenega delovnega dne in me ni niti malo vpoštevala. Moj predlog je bil, da partner zaradi preteklih nasilnih eskapad pred otrokom, sina vidi manj, kot ostali očetje,ki nimajo problema z nasiljem, da naj si poišče pomoč psihologa ali se prijavi v center za nenasilno komunikacijo, on pa je rekel, da hoče otroka videti več kot sedaj, kar mu je brez premisleka ugodila, ter mu ponudila še celo en dan, kar partnerju ni bilo v interesu. pred njo se je evidentno vedel kot labilna oseba, govoril da me ljubi, čez 5 minut, da sem kur...Celo povedal je, da mi preživnine ne namerava plačevati, saj je tako ali tako brezposelen in , da ne namerava financirati mojega "šopinga". Sama sem prav tako brezposelna,venad stroške za otroka krijem popolnoma sama
že nekaj mesecev.Tako je dobil torke in čet pop, vsak drugi vikend spanje in vsak drugi čet spanje. na koncu naju je oba nadrla meni pa rekla, če sedaj ne podpišem,da se bova morali še velikokrat srečati na sodišču in pri njej,da bo zadeva delovala še bolj konfuzno in da se njej mudi domov, ker ima ona tudi otroka.sama sem bila tako šokirana in na robu joka, da sem podpisala. to je bivšemu dalo krila in od takrat je vse huje. njegov argument je, da mi bo slej ko prej vzel otroka, saj je bila še soc.delavka na njegovi strani.
Sedaj sem spoznala novega partnerja in čeprav sem mislila, da bom ostala sama, bi si želela resnejše veze z njim. Vendar , tako kot prej, bivši še grozi, tako meni kot novemu partnerju, otroka pred nama pumpa, ga nagovarja, da govori, da je prijatelj prasec, čeprav sin tega ne naredi, ker ima prijatelja in njegova sina rad in se lepo razumemo. Bivši mi že 2,5 leti govori, da mi nikoli ne bo pustil zaživeti naprej, si ustvariti družino, ker sinu nisem omogočila družine in, da bo zaradi mene otrok vedno nesrečen.
Otrok mi pomeni vse na svetu, zelo sva navezana, ve da oče ne dela prav, a ga ta vedno podkupi s čim. In čeprav dostikrat ne želi it k njemu, ker pravi, da očka grdo govori o meni in drugih, se veseli, ko ga kam pelje in je prijazen. Še vedno moči posteljo, po očetovih ozpadih ima nočne more, obremenjen je z tem ali on ima družino ali ne, saj mu je očka rekel, da je nima..... Posledice so vidne,ko ima napade besa, je zelo agresiven do mene, me udari nato pa se opravičuje, kjer je že viden vzorec. Drugače pa je generalno zelo vesel in zabaven fantek. Rada bi ga zaščitila, a pri nas ni načina, kjer lahko mama oz starš določi kdaj je drugi starš primeren za prevzem otroka in kdaj ne. Konec meseca imava sodišče, da predlog za stike postane pravnomočen in tukaj lahko odreagiram. kaj mi predlagate?????da povem, da so stvari od podpisa spremenile na slabše in, da se s predlogom ne strinjam več. Ali naj že prej pošljem nov predlog za stike zaradi novonastale situacije in priložim novejše prijave za grožnje in verbalne napade v pričo otroka?Kaj nato???zopet CSD?Ista soc.delavka??Če se bivši ne umiri, bom sama zahtevala tudi za prepoved priblićevanja. Kako je potem s primopredajo?Stiki pod nadzorom?Sama sem res že zgubljena v celi tej zgodbi, a to je zadnja šansa , da ukrepam, saj sem bila pri kriminalistki že večkrat kot v kinu, venad kar še traja in traja.... Moj predlog bi bil, da se ga prisili v zdravljenje, zmanjša stike, ko se bo pa situacija popravila in se bo vedel kot vzoren starš, se lahko vidita, kot je določeno, saj bi želela, da je otrok srečen in, da ima normalen odnos z obema. Se opravičujem za tale esej, ne vem, a brez cele zgodbe, ki je dokaj kompleksna, bi mi težko svetovali. se že v naprej zahvaljujem. hvala in lp
|
Natisni
Sodnica mu je pa kar dovolila. Tudi tukaj nisem imela sreče, bolj strog sodnik bi ga po prvih minutah poslal ven in bi zaključili na hitro. 
