Vijoličarka
|
Mislim da je neizpodbitno dejstvo, da je tvoj mož alkoholik. Želja po alkoholu je močnejša od vsega drugega. Ker pije tudi doma, je situacija že hudo resna. Na tvojem mestu bi se povezala s svojci alkoholikov: http://www.al-anon.si/index.php Ker s pregovarjanjev ne boste uspeli ne ti, ne njegova sestra, ne njegovi staši. Samo bolj bo zatrmaril in iznašel 1001 izgovor in pojasnilo, kako z njim ni nič narobe, samo vi pretiravate, zadnja obramba bo, da ste prav vi krivi, da on mora piti. Alkoholik je mojster izgovorov, zanikanja, obtoževanj, 'iskrenega kesanja', joka in prošenj in zbujanju krivde in usmiljenja, ko ga postaviš pred zid. Morda ti bodo ljudje, ki so dali take stvari skozi, znali vsaj dati tolažbo in kakšno idejo, kako nastopiti, kako ravnati, da te ne bo zmanipuliral. Prosim te, stori nekaj, ne špilaj herojke in svetnice, ne delaj si utvar, da otroci tega ne čutijo, ne delaj si utvar, da otroci ne bodo trpeli posledic, če nič ne ukreneš. Kolikor on pije, je že na poti, da mu dosti hitreje odmirajo možgani, kot tistim, ki se ne zapijajo. Z leti je huje in huje, zna se pojaviti tudi nasilje, fizično in kar je še mnogo huje, psihično. Na tvojem mestu bi se dobro informirala in pozanimala pri tem društvu in odločno ukrepala: šla čez vsak njegov izgovor, grožnjo, prošnjo, karkoli. Rekla bi mu, da ima eno leto časa, da gre na zdravljenje, da mu boš pomagala, da mu boste vsi pomagali. Potem heca ne bo več, potem greste narazen. In to tudi stori.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|