Anonimen
|
kako naj povem, da me boste razumele, če me sploh boste? vem, da se vas bo nekaj našlo, ki me boste optoževale, pa bi vas kljub temu prosila za vaše mnenje ne pa žalitve! imeli smo zaključek, na katerem smo se zbrali vsi, ki delamo skupaj. bilo je zelo zabavno, saj smo plesali, peli imeli zabavne igre....minilo je nekaj ur, ko sva prišla s sodelavcem na pogovor o naju. bila sem zelo šokirana, ker si nisem niti približno predstavljala, kaj on čuti do mene. v službi se razumeva dobro, tako kot z vsemi ostalimi, ko pa mi je začel razlagat, da on čuti do mene več kot samo prijateljstvo, pa sem ostala poplnoma brez besed. res, da sem ga rada videla, vendar pa samo kot prijatelja in sodelavca. začel mi je razlagat, da neprestano misli name, da sanja o meni.... vprašal me je če sem to opazila tudi sama? mu odgovorim, da nisem nato vpraša, če nisem niti opazila, da ko se pogovarjam z drugimi sodelavkami in sodelavcami pride samo za par sekund v družbo in nato gre? mu odgovorim, da to sem opazla, vendar pa niti slučajno nisem pomislila zakaj. mogoče je glih tako naneslo, da je imel toliko časa, da je lahko rekel par besed in odšel. on mi odgovori, da pride samo da me vidi. pogovarjala sva se, da to ni prav, vendar pa on nemore nehati misliti name... sedaj se meni dogaja enako kot njemu. mislim na najin pogovor, ki je trajal precej časa, saj imava oba vsak svojo družino in oba se zavedava da to ni dobro. v obeh najinih družinah pa se vsak s svojim partnerjem ne razumema precej dobro. v bistvu, bi vam povedala, da sva oba s svojima partnerjema najbolj zaradi otrok. ali se je kateri mogoče zgodila podobna situacija, in kako ste jo rešile? bi se morala, krivo počuti, ker od pogovora nisva šla nič dle? sploh nevem, kaj bo ko bova prišla skupaj v službi, prav čutim nekakšen strah, pa nevem zakaj.
|