Marogica
|
Nisem hotela nobene preplašiti, še zdaleč ne. Jaz sem te bolečine čutila tudi že dalj časa, vendar ne tu pa tam, temveč skoz, pa sem pač mislila, da je to normalno, da je otrok pač težek in pritiska na sramno kost. Vendar so bile bolečine vedno hujše in to samo, ko sem stala. Če sem ležala, je bilo bolje.
Ko sem omenila ginekologu-seveda takrat, ko je bilo res že hudo, sem šla direkt iz ginekologije kar na porodniški oddelek. Obleke je šel iskat domov mož.
Tudi sama si nisem mislila, da je to taka stvar, vendar, ko so mi rekli, da moram ostati v bolnici in da grem lahko samo na lastno odgovornost ven, sem se zamislila. In še G, ki me je pred odhodom pregledal, mi je rekel, da če bi bila njegova hčerka ali žena, mi bi absolutno odsvetoval, da bi šla domov.
Sestra pa mi je rekla, da naj razumem pod strogim mirovanjem res mirovanje in da še kuhati ne smem, ker je pol ure stanja preveč . Torej je vse delal moj mož.
Jaz ne vem, kakšne bolečine in kako pogosto jih imate. Jaz govorim zase, in moje bolečine so bile stalno prisotne, ko sem stala ali sedela. Jaz upam, da pri vama ni tako hudo. Vendar kljub temu bodite previdne in se še raje enkrat posvetujte z vašim ginekologom. Bolje zatežiti, kot si potem očitati. In če ni tako hudo-hvala bogu, samo lažen preplah, pač.
_____________________________
"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore
|
Natisni
Jutri grem h ginekologu! 
