Ana Luna
|
Hmm in Kepica! Žal mi je, da se moramo srečati na tej temi, ampak, tako kot praviš ti, Kepica, če je že bilo tako namenjeno, bolje zdaj kot pozneje. Dlje kot bi bila noseča, težje in hujše bi bilo.
Jaz v bolnici nisem spoznala nobene punce z žalostno zgodbo, sem pa zato tu, na forumu Spontani splav, prebrala toliko grenkih in tragičnih zgodb, da vidim, da meni še zdaleč ni najhujše. In vendar so mi ravno te ženske, ki so dale skozi tako težke trenutke, vlile novo upanje.
So še dnevi, ko mi je grozno. Trenutno imam taka nihanja - vsak drugi dan sem o.k., ko grem normalno ven po opravkih in sem malo bolj produktivna in optimistična. Potem pa sledi naslednje jutro, ko obležim v postelji, vsa apatična in cel dan po malem jokam.
Hmm, pravzaprav ne vem, kako je s temi nosečniškimi znaki pri meni. Takoj naslednji dan po abraziji sem spet lahko oblekla stari moderček, pa tudi trebuh mi je splahnel. Po drugi strani pa sem spet postala utrujena, tako kot prve tedne nosečnosti in spet so mi udarili mozolji. Zdravnica mi je rekla, da bom hitro zgubila vse znake, tako da ne vem. Pregled imam čez tri tedne, vendar me čaka še odstranitev pregrade. To so mi odkrili na abraziji. Verjetno je bila pregrada kriva, da se moj plodek ni razvijal oz. je odmrl. In lahko da se je jajčece ugnezdilo ravno v njeni bližini. Pravzaprav upam, da je bilo to to, saj me to nekako potolaži. Če bom uspešno in čim prej prestala še odstranitev pregrade, bova začela delat na otroku po novem letu.
Še to - kako je z vašimi krvavitvami? Jaz imam bolj blage, kak dan malo bolj, so pa minile tiste najhujše bolečine, ki sem jih imela prve dni, ko se na trenutke nisem mogla niti premaknit.
Evo, malo sm nakladala. Bodite močne in vedite, da bomo čez čas zaradi te grenke izkušnje le še trdnejše, duhovno širše in sočutnejše. Še ena misel iz knjige Prazna zibka, strto srce;
... toda življenje nam je dano, moramo ga vzljubiti tudi takrat, ko nas vodi v brezno nesreč in žalosti. živeti se učimo ob nesreči in ne ob sreči ...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Na pregled sem naročena še naslednji četrtek, a se bojim, da psihično ne bom zmogla čakat tako dolgo. Verjetnost, da bi bilo kaj drugače, je zelo majhna, saj sem noseča že celih 9t ... Rada bi šla čim prej na čiščenje - če že moram. 
. 
. V osmem tednu (v ponedeljek) sem začela po malem krvaveti in sem šla zvečer v bolnico, kjer so mi naredili UZ in ugotovili, da plodeka še ni. Dobila sem buscopan, magnesol in dve diagnozi: ali je bila pozna zanositev in mi grozi splav, ali pa gre za slepo jajce in je to pač začetek splava. V ponedeljek moram k svoji g., da vidi kaj se dogaja in takrat bom najbrž dobila napotnico za abrazijo. In sedaj čakam, da pride neizbežno...
In to velja za vse nas, saj tudi na RR srečujem sama pogumna in pozitivna dekleta, ki se kljub težkim preizkušnjam znova in znova pogumno vračajo!
in da tokrat prinesemo svoje pikice do srečnega konca. 
Če iz vsega najslabšega potegnem eno pozitivno stvar-vsaj kavbojke in ostale hlače, ki jih nisem mogla več oblečt, bom spet lahko nosila. Namreč namenjena sem bila že v nosečniški šoping, ker ničesar nisem imela za oblečt. Po treh dneh se že moram malo pohecat, da me ne bo pobralo od zagrenjenosti
. Pri Pušenjaku pa sem enkrat tudi brala, da je dva cikla dovolj. Ne vem no, glede na to, da nama sedaj ni takoj ratalo mislim, da se mi ni treba bat, da bi prehitro zanosila, zato bova do prve M zelo pazila, potem bomo pa videli.
, vendar moram počakati na UZ 19.9. potem pa v akcijo. Boš videla, da ti bo Božiček prinesel en velik 
in boš jeseni že pestvala svojo najdražjo pikico. 
, oktobra pa 
. Komaj čakam, zdej pa bežim na morje za vikend se mal skopat, ker se poleti nisem smela, sej veste ss. No zdej je pa dost čvekanje pa pridne bodite. Optimizem punce. 
