bz
|
lep pozdrav vsem,moja zgodba je podobna vašim z malo razlike. bom začela kar na začetku,pred točno pol leta sva se z fantom poročila,po poroki ni bilo več tako rožnato,začel se je oddaljevat,vedno več mu je pomenila njegova prvotna družina.januarja letos sem izvedela zame čudovito novico,noseča sem.oba sva bila te informacije zelo vesela,oba sva si želela otroka.v nosečnosti so se vrstili rjavi izcedki,2 krat sem tudi krvavela.v 9 tednu ,ko je bila pikica velika 1,5 cm je srček nehal biti.čez teden dni sem bila naročena na abrazijo,ta teden čakanja je bil zame grozen,4 dni se sploh ne spomnim,le bežno.menda sem bila do moža grozna,polna napadalnosti.in vem zakaj,ker mi ni nudil nobene podpore.11.3. sem imela abrazijo,grozen dan,vendar mi je z moževo pomočjo uspelo nekako prebroditi dan.bil je ljubeč,ljubezniv.drugi dan doma pa spet vse po starem,brez kako si,brez kakršnega koli vprašanja o mojem psihičnem stanju.2 dni nazaj se je odselil k svoji mamici.nimam ne pikice ne moža...moja žalost je neizmerna,vendar upam kjub vsemu,da tudi zame posije sonček. za vas pa drage dame,želim vam še veliko uspešnih nosečnosti in ljubeče partneje na katere se lahko zanesete.lp
|