Anonimen
|
Prihaja čas gripe
Gripa izbruhne že prvi do tretji dan po okužbi z virusom influence. Pojavijo se bolezenski znaki: mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Ti znaki ponavadi izginejo v dveh do sedmih tednih, kašelj pa se lahko zavleče še za nekaj tednov.
Izraz »gripa« ljudje pogosto napačno uporabljajo za različna prehladna obolenja dihal. Med strokovnjaki pa se izraz gripa ali influenca uporablja le za tiste bolezni, ki jih povzročajo virusi influence. Zgolj po bolnikovem opisu težav in splošnem pregledu tako ni vedno možno postaviti točne diagnoze, temveč je potrebna laboratorijska potrditev bolezni. V Sloveniji zaradi gripe zboli približno 60.000 ljudi na leto. Ta bolezen človeka ne le imunsko oslabi, ampak lahko pripelje celo do resnih zapletov, smrtni primeri pa so redki.
Kako se prenaša gripa?
Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami, ki jih širijo bolniki bodisi z neposrednim stikom bodisi s kašljanjem, kihanjem in glasnim govorjenjem. Virusi lahko prepotujejo razdalje do največ enega metra, zato je za prenos virusa influence potreben tesnejši stik z obolelim, običajno v zaprtem prostoru. Okužimo se lahko tudi preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Na površinah v posušeni sluzi lahko virus influence preživi več ur in če se takšnih okuženih površin dotaknemo s prsti, lahko virus hitro zanesemo na sluznico oči, nosu in ust. Bolnik izloča velike količine virusa celo do 14 dni. S tem lahko okuži veliko zdravih oseb in sproži pravo epidemijo gripe. Epidemije influence B se pojavljajo na štiri do šest let, influence A pa na vsake dve do tri leta. Virus influence A lahko povzroča celo pandemije, ki se pojavljajo na 10 do 40 let.
Je le prehlad ali je gripa?
Prehlad je blago in kratkotrajno obolenje. Bolečina ali skelenje v žrelu in občutek suhega žrela so navadno njegovi prvi simptomi. Že naslednji dan se pridružita izcedek iz nosu in zamašenost nosu, ki približno četrti dan prehladnega obolenja že počasi pojenjata, pojavi pa se še kašelj, ki je sprva suh. Simptomi navadno trajajo tri do sedem dni, včasih tudi do dva tedna. Lahko se pridruži še glavobol, nelagodno počutje, bolečine v mišicah in sklepih ter zvišana telesna temperatura, slednja predvsem pri otrocih. Bistvena razlika med gripo in prehladom je v tem, da se gripa pojavlja v epidemioloških izbruhih s spremenljivo jakostjo skoraj vsako zimo. Za gripo je najbolj značilna zelo zvišana telesna temperatura, izrazitejše bolečine v mišicah in sklepih ter suh kašelj.
Večji otroci in mladostniki zbolijo nenadno z visoko vročino, celo do 41 stopinj Celzija, z mrazenjem, mrzlico, glavobolom, hudo utrujenostjo ter bolečinami v mišicah in križu. Temu se pridružijo suh, dražeč kašelj, hripavost, bolečine v žrelu, pekoče bolečine v očeh, zamašen nos, lahko tudi bister izcedek iz nosu, nekateri otroci imajo tudi drisko.
Vročina traja dva do pet dni neprekinjeno, redkeje poteka v dveh obdobjih z vmesnim padcem in ponovnim porastom. Po četrtem dnevu bolezni, ko se splošno počutje izboljšuje, postane kašelj izrazit in suh ter lahko traja še 10 do 14 dni. Bolezenska slika pri večjih otrocih in mladostnikih je enaka kot pri odraslih, pri majhnih otrocih pa je bolj podobna drugim virusnim okužbam dihalnih poti. Bolezen se tudi pri majhnih otrocih običajno začne z visoko temperaturo, bistrim izcedkom iz nosu, bolj prizadete pa so zgornje ali spodnje dihalne poti. Zaradi visoke temperaturi se pri manjših otrocih pogosto pojavijo vročinski krči, otroci pogosto tudi bruhajo, redkeje pa imajo blago drisko, bolečine v ušesih ali kožne izpuščaje.
Preventiva
Zima je čas, ki ga večina otrok preživi v zaprtih prostorih, kjer je koncentracija mikroorganizmov največja. Zato je gripa najpogostejša prav v času od novembra do maja. Za omejevanje širjenja prehladnih obolenj zdravniki priporočajo intenzivno prezračevanje prostorov, v katerih se ljudje zadržujejo, umivanje rok z milom, uporabo papirnatih robčkov za brisanje nosu za enkratno uporabo ter uživanje sadja in zelenjave. Poleg uravnotežene in z vitamini bogate hrane ter gibanja na svežem zraku lahko otroku v spopadu z virusi in bakterijami uspešno pomagamo tudi z naravnimi
imunostimulanti, kakršen je sok škrlatne ehinaceje. Pomembno preventivno vlogo pa ima tudi cepljenje proti gripi.
S primarijem Aleksandrom Brunčkom, dr. med., specialistom pediatrom—pulmonologom s Kliničnega oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice Maribor smo spregovorili o možnih zapletih pri gripi, njenem zdravljenju in preprečevanju.
Kakšni in kako pogosti so zapleti pri gripi?
Najpogostejši zaplet pri gripi je virusna pljučnica. Pojavi se pri otrocih, ki niso bili cepljeni, še posebno pri tistih, ki so srčni bolniki ali pa bolehajo za kronično boleznijo pljuč, npr. za astmo ali cistično fibrozo ali za kronično boleznijo živčevja, npr. za epilepsijo. Najbolj pogosto povzroči virusno pljučnico kot zaplet okužba z virusom influence A. Značilno za nastanek virusne pljučnice je, da splošni znaki gripe ne izginejo, telesna temperatura ostane visoka (39 stopinj Celzija), pojavi se modrikavost ustnic in prstov ter težko dihanje, ker običajno prizadene obe pljučni krili.
Če ima bolnik gnojen izpljunek in če mu je vročina že padla, a ponovno naraste, gre za bakterijsko pljučnico. Najpogostejši povzročitelji so bakterije—pnevmokoki. Zdravimo jo z antibiotiki. Pljučni zapleti nastanejo pri 9,5 odstotka bolnikov.
Pri otrocih opažamo kot zaplet ob prebolevanju influence A in B tudi vnetje mišic ali miozitis, ki preprečuje normalno hojo. Izgine brez zdravljenja. Lahko pride tudi do vnetja srčne mišice ali miokarditisa, ki pa je redek zaplet. Če zboli za takšnim vnetjem srčni bolnik, se lahko zaplet konča celo s smrtjo.
Omeniti je potrebno še Reyev sindrom, ki prizadene možgane in jetra. Pojavi se pri od 2 do 16 let starih otrocih, ki prebolevajo influenco A ali B. Kar 30 odstotkov otrok z Reyevim sindromom ima trajne nevrološke okvare. Približno 10 do 20 odstotkov otrok celo umre. Ker menimo, da je acetilsalicilna kislina ali aspirin vpleten v nastanek tega usodnega sindroma, otrokom med prebolevanjem gripe ne smemo dati aspirina, ampak paracetamol (lekadol, kalpol).
Kdaj in kako lahko otroku s simptomi gripe pomagamo sami in kdaj naj poiščemo pomoč zdravnika?
Zdravljenje gripe brez zapletov je simptomatsko, zdravimo torej znake bolezni. Bolniku damo zdravilo proti vročini in bolečinam v mišicah in glavobolu. Piti mora dovolj tekočine v obliki čaja, vode ali soka. Če bolnika muči močan, suh kašelj, naj dobi še zdravilo proti kašlju, sicer ne bo mogel v miru spati. Bolnik se mora izogibati naporom in počivati. Če ima zamašen nos, naj dobi kapljice ali pršilo za nos, ki zmanjša oteklino nosne sluznice in olajša dihanje.
Bolnika lahko zdravimo doma, če poteka gripa brez zapletov in če bolnik nima nobene kronične bolezni, ki bi se lahko poslabšala zaradi gripe. Če posumimo, da je nastopil zaplet, kot je pljučnica, vnetje mišic itd., moramo takoj poiskati zdravniško pomoč.
Kako gripo diagnosticirate in zdravite?
Gripo diagnosticiramo z določanjem virusov v nosnem izločku ali v izpljunku s pomočjo
indirektne imunofluorescenčne metode. Z zdravljenjem moramo začeti v prvih 48 urah po nastopu znakov bolezni. Za zdravljenje gripe A in B uporabljamo zaviralce nevraminidaze, in sicer zanamivir ali relenzo v obliki raztopine za inhaliranje in oseltamivir ali tamiflu v obliki kapsul ali suspenzije. Delujeta neposredno na viruse in odstranita vzrok gripe. Zdravljenje gripe traja pet dni, odmerek pa vzamemo dvakrat na dan. Če znakov gripe še nimamo, a smo bili v stiku z bolnikom, vzamemo tamiflu enkrat na dan (tako sedem dni).
Cepljenje proti gripi, da ali ne?
Najboljši način preprečevanja okužbe z virusi gripe je vsakoletno cepljenje. Vsako leto je na voljo cepivo, ki je prilagojeno glede na antigenske značilnosti virusov, ki v določenem trenutku povzročajo epidemijo. Cepivo, ki ga uporabljamo, je iz prečiščenega antigena virusa gripe. Izvajamo ga v novembru. Zaščitna protitelesa se pojavijo po dveh tednih. Otrokom, starim od 6 do 35 mesecev, damo 0,25ml v obliki injekcije v mišico dvakrat v razmaku štirih tednov, starejšim od treh let pa damo 0,5ml cepiva v enem odmerku.
Danes menimo, da je najboljša zaščita pred okužbo z virusom gripe le cepljenje, ki pa mora biti vsakoletno zaradi pogostih mutacij virusov.
Vir: ABCzdravja, December 2006
Avtor: Maja Kos
Za več informacij kliknite tukaj.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Pol pa na krofeka. Se še kaj pišemo. Vidim da so me prestavili na nov forum. Super da je do tega prišlo. Zdej mi bo v veliko pomoč. Treba resno kej začet na zdravi prehrani delat 
