Anonimen
|
Ma dolga zgodba. Če sevam da, preberite.
Bilo je pred leti, ko sva s sestro živeli na enem naslovu, jaz sem bila prijavljena še pri starših. Sestrin fant je stanoval na tretjem naslovu, potem pa smo se zamenjali, tako da sem jaz šla živet v stanovanje sestrinega fanta, on pa k moji sestri. Na naslovu, kjer je bil še naprej prijavljen sestrin fant, ni bilo prijkavljenega TV sprejemnika. Kar naenkrat pa so na ta naslov na moje ime začeli hoditi računi za RTV. Ker se mi je zdelo brez veze, ker jaz na tistem naslovu sploh nisem obstajala, na naslovu, kjer sem bila prijavljena, torej pri starših, pa je oče normalno plačeval naročnino, pač nisem reagirala. Šele čez določen čas, ko je prišla prva tožba, sem jim pisala, da jaz na tem naslovu pač sploh ne stanujem in na podlagi česa me sploh tožijo. In so mi poslali fotokopijo prijave, na kateri sem bila podpisana. Podpisala naj bi inkasantu, ki je ugotovil, da imam TV sprejemnik na naslovu, kjer me sploh ni bilo. Ker je bil podpis ponarejen, se sploh nismem sekirala, ker sem trapa zaupala sodnemu sistemu. Mislila sem, da mi itak nič ne morejo. Vendar mi je na sodenju sodnica rekla, da njej se pa podpis zdi popolnoma identičen tistemu, ki je bil na pritožbi. Torej pravemu. Da sicer lahko da stvar naprej sodnemu grafologu, samo, da dvomi da se bo glede na identičnost podpisov zadeva kazljučila v mojo korist in da če bo to tako, bom plačala ogromne zneske, ker je ta stvar pa zares draga, ne tako kot tale naročnina za RTV. Nekako me je resnično prestrašila, saj sem si mislila, da tako kot ona očitno lahko reagira tudi grafolog, čeprav se je po moje na prvi pogled videlo, da so v pisavi očitne razlike. Aja, pa še "zanimivost". Ko je sodnica odvetnika RTV-ja vprašala, kdo je bil ta inkasant, ki je bil tudi podpisan na prijavi, je rekel, da pač neki ****, ki pa ga ni več pri njih in da se mu zdi, da je šel nazaj v Bosno. Sodnica mi je rekla, da bi jaz tega človeka morala poiskati in ga kot pričo pripeljati na sodišče, da bi pričal... Ma poden. Jaz sem samo brez besed zijala, ali je to res ali se mi samo sanja. Zdaj mi je žal, da nisem stvar prepustila odvetniku, takrat pa sem imela vsega zadosti in sem šla domov, pa glavo potisnila v pesek. Tako so računi prihajali še naprej, tožbe tudi, jaz pa sem jih lepo metala proč. Dokler se nisem preselila v novo stanovanje, kjer sem se tudi prijavila in na RTV poslala dopis, da sedaj pa resnično imam TV sprejemnik in bi želela plačevati RTV naročnino. Seveda pa s tem tožbe niso bile ovržene. Nazadnje je že na sedanji naslov prišel izterjevalec in sem se komaj uspela dogovoriti, kako bom vse tisto plačala. No, denar mi je nazadnje posodil oče, ker sma niti slučajno ne bi mogla skupaj napraskati toliko, kot je bilo potrebno z vsemi obrestmi vred za nekaj let nazaj plačati.
Evo, to je bila zgodba, ki sem si jo trudila čim hitreje pozabiti. Ampak saj jo bom zdaj spet. V tem sem namreč mojstrica, še iz srednje šole, ko nikoli nisem nič znala, pa sem zvečer vedno sladko zaspala, ker sem si rekla: se bom že jutri zaradi tega sekirala, zdaj, ta trenutek, tako ne morem ničesar spremeniti.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
