Bakfark
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen Skupaj sva že dolgo, imava otroke,najina zveza je povprečna, z vzponi in padci. Lahko bi rekli, da smo ena bolj ljubečih družin izmed teh v naši družbi. Zadnje čase pa se mi začelo dogajati, da ko nisva skupaj ga pogrešam, komaj čakam da pride domov, oz. da se vidiva, ko pa pride mi gre pa strašno na živce. Vse me moti, kaj reče, kaj naredi, vse me moti. Ko pa spet nisva skupaj se pa spomnim kaj vse je lepega naredil, zame, za otroke, mi je pa spet toplo pri srcu in sem srečna da ga imam...seveda vse dokler spet nismo skupaj. Kaj se dogaja???? Če te prav razumem... Všeč ti je kot kreator lepih stvari zate in tvoje otroke, ko se spomniš na vse te kreacije, proizvode, storitve, ki ti olepšajo življenje pod pogojem, da ON ostane samo dostavljalec istih na varni prostorski distanci, so ustvarjene okoliščine za tvojo srečo. In dokler to ne počne ter kako drugače vidno izraža misli, dejanja, si dovoli biti ON tudi drugače kot si si ga zamislila, se momentalno prebudi tvoj odpor in gnus. Imaš naslednje možnost(i): - ga prosiš, da se izseli, da zaživite kot resnično srečna ločena družina, pod pogojem, da vas oskrbuje z lepimi stvarmi, mu razložiš da si srečna z njim, vendar le takrat, ko ni s teboj - še ne dolgo nazaj so tudi hlapci imeli ločene prostore, dvorske gospode se ni smelo motiti. - v kolikor je še možno, ga tudi doma istesaš v izključno in zgolj producenta tvoje in sreče otrok. Ga kastriraš in s tem povzigneš njegovo bit na nivo s katerega nikoli več ne poreče ali stori kar tebe moti. Ustvariš sublimni objekt, ki ti bo absolutno služil. Domače rečeno, dobila baš pohlevnega zvestega cucka. - si priznaš, da pa se morda ne splača tako vztrajno trpet tistega kar te tako močno moti, in da v njegovi odsotnosti morda precenjuješ "srečo, da ga imaš", ker si morda pač mnenja, da je boljša slaba kupčija, kot pa nobena. In nenazadnje še vprašanje... kaj lepega pa ti nardiš zase in svoje otroke???
< Sporočilo je popravil Bakfark -- 27.8.2012 19:39:39 >
|