lotty4
|
Ojla
Ko sem bila noseča prvič sem šla s šestimi tedni na bolniško, ni mi je napisala ginekologinja pač pa osebna zdravnica. Razlog: delam v trgovini pekarni, vstajam zjutraj ob štirih, do službe nimam daleč, bil pa je še drug problem, imela sem noro nizek pritisk, vrtelo se mi je v leže in sede, predstavljajte si kako to zgleda v avtu, ko ne veš al vidiš mavrico ali je to semafor, ki utripa. Ja hudo. Potem pa še drugo, vsa hrana mi je nenormalno smrdela, jedla nisem skoraj nič, ko so mi pripeljali v trgovino kruh in sem ga morala zložit, se mi je dvigovalo, da sem ga komaj zložila, da o strežbi strank niti ne govorim. Joj kako je vse smrdelo. Na rokah imamo ponavadi po eno rokavico, jaz sem jih imela včasih po tri samo da se roke ne bi navzele vonja.
Tudi doma sva z možem imela čisto prazen hladilnik, marmelada in margarina to je bilo vse, ker itak nisem nič jedla, razen svež kruh brez dodatkov.Ni bilo problema za bolniško, je pa ta kalvarija trajala približno tri mesece, nizek pritisk pa do konca. V trgovino in po drugih opravkih nisem šla nikoli sama, ker mi je samo zašumelo v glavi in že me ni bilo več.
Sedaj, drugič, pa sem v dvanajstem tednu pa sem kot rožica. delam, hrana mi diši, sploh jabolka. Upam da tako tudi ostane, ker mi je prav v veselje.
Mislim, da če pač ne gre, se ni treba silit delat, zakaj pa. Samo do kakšne nesreče nas lahko pripelje.Če nismo uredu ogrožamo sebe in druge. Zakaj? Mislim, da moramo tudi same presodit, kaj lahko in kaj ne, kje je tista meja. Zakaj bi se mučile z nečim, če se ne počutimo dobro in zakaj bi mogle bit popolne, če smo tisti trenutek popolnoma na tleh. Bodimo realne in si vsaj enkrat v življenju priznajmo, sedaj pa res nimam moči. Naj nas zaradi tega gledajo postrani, in nas grdo obrekujejo, v sebi pa smo lahko ponosne da smo poskrele zase in za naše kepice, ki iz nas črpajo našo energijo za rast in razvoj.
|
Natisni
, da ne bo prepozno. Vsaj prvo trimesečje si ga daj bol na izi, če ne gre drugače idi na bolniško. 
