petea
|
Beki, v Zakonu o delovnih razmerjih (UL, št. 42/02) piše: "2. VARSTVO DELAVCEV ZARADI NOSEČNOSTI IN STARŠEVSTVA 187. člen (splošno) (1) Delavci imajo zaradi nosečnosti in starševstva pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju. (2) V primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva po tem zakonu, je dokazno breme na strani delodajalca. (3) Delodajalec mora delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. 188. člen (varstvo podatkov v zvezi z nosečnostjo) V času trajanja delovnega razmerja delodajalec ne sme zahtevati ali iskati kakršnihkoli podatkov o nosečnosti delavke, razen če to sama dovoli zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti. 189. člen (prepoved opravljanja del v času nosečnosti in v času dojenja) (1) V času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, delavka ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem, ki se določijo z izvršilnim predpisom. (2) Če delavka v času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, opravlja delo, pri katerem je izpostavljena dejavnikom tveganja, postopkom in delovnim pogojem, ki se podrobneje določijo z izvršilnim predpisom, mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje in zdravje otroka. (3) Če delavka opravlja delo po prvem odstavku tega člena, ali delo po prejšnjem odstavku, pa se z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa ni možno izogniti nevarnosti za zdravje delavke ali zdravje otroka, mora delodajalec zagotoviti delavki opravljanje drugega ustreznega dela in plačo, kot da bi opravljala svoje delo, če je to zanjo ugodnejše. (4) Če delodajalec delavki ne zagotovi drugega ustreznega dela po prejšnjem odstavku, ji mora v času, ko je delavka iz tega razloga odsotna z dela, zagotoviti nadomestilo plače v skladu s prvim, drugim, sedmim in devetim odstavkom 137. člena tega zakona. (5) Izvršilni predpis, v katerem se podrobneje določijo dejavniki tveganja in delovni pogoji iz prvega odstavka tega člena, ter dejavniki tveganja, postopki in delovni pogoji iz drugega odstavka tega člena, izda minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. 190. člen (varstvo v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom) (1) Delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, se lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo po njegovem predhodnem pisnem soglasju. (2) Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka. (3) Enemu od delavcev-staršev, ki ima otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo, se sme naložiti, da opravlja nadurno delo ali delo ponoči, samo po njegovem predhodnem pisnem soglasju." Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk (UL, št. 82/03) pa med drugim pravi: "2. člen Definicije Za namen tega pravilnika je: a) noseča delavka vsaka noseča delavka, ki o svojem stanju z zdravniškim potrdilom obvesti delodajalca. Nosečnost se šteje od časa seznanitve delodajalca z nosečnostjo do poroda, b) delavka, ki je pred kratkim rodila, tista delavka, ki je rodila pred manj kot 12 meseci in ki o svojem stanju z zdravniškim potrdilom obvesti delodajalca, c) doječa delavka tista delavka, ki doji otroka in ki o svojem stanju z zdravniškim potrdilom obvesti delodajalca. 3. člen Ocena tveganja in obveščanje Delodajalec mora za vsa dela, pri katerih obstaja tveganje za izpostavljenost dejavnikom, ki lahko negativno vplivajo na zdravje nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, ter doječih delavk, v okviru ocene tveganja oceniti vrsto, stopnjo in trajanje izpostavljenosti, oceniti vrsto in stopnjo tveganja za poškodbe in zdravstvene okvare in določiti ter izvesti ustrezne varnostne ukrepe. V oceni tveganja se posebej preveri vpliv nočnega in nadurnega dela na zdravje delavke in zdravje otroka v času, ko je delavka noseča in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka. Delodajalec mora oceno tveganja obnavljati in dopolnjevati pri vsaki spremembi dejavnikov, ki škodljivo vplivajo na zdravje delavke in zdravje otroka. Delodajalec mora obveščati delavke in njihove predstavnike o rezultatih ocen tveganja, in o vseh varnostnih ukrepih, ki se nanašajo na varovanje zdravja pri delu. 4. člen Izvedba ukrepa Obveznost delodajalca, da izvede ukrepe, nastopi z dnem, ko delavka z zdravniškim potrdilom o svojem stanju obvesti delodajalca. Ukrepe, določene v izjavi o varnosti, izvede delodajalec v sodelovanju s pooblaščenim zdravnikom na podlagi zdravniškega potrdila, ki ga delavki izda izbrani ginekolog. Na zahtevo delavke presoja ustreznost ukrepa posebna zdravniška komisija, določena v 17. členu Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/02). Komisija o svojem mnenju obvesti inšpekcijo za delo. 5. člen Splošna prepoved izpostavljenosti 1. Noseča delavka ne sme biti izpostavljena naslednjim dejavnikom: A) Fizikalnim dejavnikom: – hiperbarični atmosferi (npr. potapljanje, zaprti prostori pod pritiskom) – ionizirajočim sevanjem B) Biološkim dejavnikom: – toxoplasmi – virusu rdečk, razen, če je bila ženska cepljena proti rdečkam C) Kemičnim dejavnikom Snovem, ki so označene z naslednjimi standardnimi opozorilnimi oznakami: – lahko škoduje nerojenemu otroku ( R61) – možna nevarnost škodovanja nerojenemu otroku (R63) – svincu in njegovim spojinam, ki se lahko absorbirajo v telesu D) Delovnim pogojem – rudarskim delom pod zemljo 2. Doječa delavka in delavka, ki je pred kratkim rodila, ne sme biti izpostavljena naslednjim dejavnikom: A) Fizikalnim dejavnikom – odprtim virom ionizirajočih sevanj B) Kemičnim dejavnikom Snovem, ki so označene z naslednjimi standardnimi opozorilnimi oznakami: – lahko škoduje zdravju dojenčka preko materinega mleka (R64) – svincu in njegovim spojinam, ki se lahko absorbirajo v telo C) Delovnim pogojem – rudarskim delom pod zemljo 6. člen Prepoved izpostavljenosti glede na oceno tveganja 1. Noseča delavka, delavka, ki je pred kratkim rodila ter doječa delavka, ne sme biti izpostavljena naslednjim dejavnikom, če iz ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika izhaja tveganje za zdravje delavke in zdravje otroka: A) Fizikalnim dejavnikom: – hrupu nad 80 dB (A) – neionizirnemu sevanju, ki lahko povzroči škodo na plodu – splošnim vibracijam nizkih frekvenc – vibracijam, ki se prenašajo direktno na trebuh – udarcem, nenadnim premikom – ekstremnemu mrazu ali vročini B) Biološkim dejavnikom: Virusom: – herpesvirusi: CMV, HSV, VZV – parvovirus B19 – virus ošpic – enterovirusi: Coxackie B virus, echovirus, poliovirus – HIV 1 in HIV 2 virus – virus limfocitnega horiomeningitisa – hepatitis B virus, hepatitis C virus – virus vakcinije – virus črnih koz – adenovirus – virus zahodnega konjskega encefalomielitisa – virus venezuelskega encefalomielitisa Bakterijam: – Treponema pallidum – Mycobacteryum tuberculosis – Lysteria monocytogenes – Campylobacter fetus – Salmonella typhosa Protozojem: – Plasmodium spp. – Tripanosoma cruzi in vsem ostalim biološkim dejavnikom, ki se nahajajo v 2., 3. in 4. skupini pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, Priloga III. (Uradni list RS, št. 4/02), ki lahko škodujejo noseči delavki in nerojenemu otroku. C) Kemičnim dejavnikom: a) snovem, ki so označene z naslednjimi standardnimi opozorilnimi oznakami: – lahko povzroči dedne genetske okvare (R46) – možen rakotvoren učinek (R40) – lahko povzroči raka (R45) – lahko povzroči dedne genetske okvare (R46) – nevarnost hudih okvar zdravja pri dolgotrajnejši izpostavljenosti (R48) – pri vdihavanju lahko povzroči raka (R49) b) proizvodnim procesom: – proizvodnji auramina – ki vključujejo izpostavljenost aromatskim policikličnim ogljikovodikom, prisotnim v premogovih sajah, katranu, smoli, dimu ali prahu – ki vključujejo izpostavljenost prahu, dimu in aerosolom, ki nastajajo pri praženju in elektrolitskem prečiščevanju baker-nikljevih talin – močno kislinskim postopkom pridobivanja izopropilalkohola c) živemu srebru in živosrebrovim spojinam, d) zdravilom proti mitozi, e) ogljikovemu monoksidu, f) kemičnim dejavnikom z znano in nevarno absorbcijo preko kože. D) Delovnim pogojem: – premeščanju bremen, težjih od 5 kg – delom, ki se opravljajo v izrazito nefiziološkem položaju telesa – službenim potovanjem – delom z velikimi psihičnimi obremenitvami, ki lahko škodujejo plodu E) Organizaciji dela: – nočno delo – nadurno delo 2. Noseča delavka, delavka, ki je pred kratkim rodila ter doječa delavka, ne sme opravljati tudi drugih del, če iz ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika izhaja tveganje za zdravje delavke in zdravje otroka. 7. člen Prosti čas za preventivne preglede Delavka ima pravico do plačane odsotnosti z dela za čas tistih preventivnih pregledov v zvezi z nosečnostjo, porodom in dojenjem, ki jih ni mogoče opraviti izven rednega delovnega časa."
|