ZmajTolovaj
|
Iz najbolj neproblematičnega otroka se je čez noč spremenila v čisto katastrofo. Drug mesec bo stara 2 leti. Zvečer noče spat, dere se, kot bi jo iz kože dajala, čez dan se me tišči, da ne morem niti na WC, takoj začne cmerat, samo da jo kdo odgovori, je cela panika. Pa to ne tujci - dere se, ko pride babica, ker grem jaz v službo. Če jo mož vzame, ga odriva in se dere mami mami. Pričakujemo sicer dojenčka, ampak to ve že lep čas in ni bil problem, do poroda je še 2 meseca, o dojenčku se pogovarjamo že par mesecev, boža trebuh in da lupčka. Ne bi rekla, če bi že rodila, tako pa brez kakršne koli prelomne točke - obup. Babice odmahujejo z roko, češ da je to faza, in se samo smejijo, mož pravi bo že, meni se pa počas trga. Sploh ne vem, kaj naj, najprej se z njo lepo pogovorim, da BV joka, ker tuli kar tako. Ko noče spat, se zmeniva za eno uspavanko, ampak potem kar hoče izsiljevat - še eno, še eno. Ne popustim, ker sva bili zmenjeni, da eno in dovolj, pa se dere že 20 minut, ko da jo kdo odira. Skratka, tišči se me ko klop, takoj rata histerična, cmera 75 % dneva, mami mami mami mami do amena. Nisem si mislila, da bom kdaj to rekla, ampak zadnje 3-4 tedne z užitkom hodim v službo ...
_____________________________
The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.
|