Gina
|
Mah, saj najbrž imaš prav, jančika, jaz sem trenutno še pod enim groznim vtisom ene mamice, ki jo osebno poznam, pa se spomnim, kako je razlagala, kako je odkrila raka. Spremljala sem njeno zgodbo, ki se je zaenkrat srečno končala, vendar se je začela tako, kot ti razlagaš - par let po prenehanju dojenja identična bulica, kot pri začetku mastitisa, pa tudi bolela je enako mnogo. Si je govorila, da to je zihr ena žleza zamašena, da to itak pozna, ker je isto, kot pri dojenju, pa še boli, tako da zihr ni nič narobe. Masirala si je, da bi minilo. In ker tisto ni in ni in ni izginilo, plus tega je raslo, se je končno zmigala iti k zdravniku. Naprej ti ne razlagam, ker je žalostna štorija o tem, kako naše zdravstvo (gnilo) deluje, ampak saj ti pravim, jaz sem pod vtisom, najbrž pretiravam. Vendar bi vseeno, ravno zato, ker je meni to sveže v spominu, prav vsak mesec njene borbe, se šla pokazat. Zato da bi bila mirna.
|