|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Zate bi premikala gore!
8.10.2010 10:18:07   
RR raziskuje
Pozdravljene, mamice! user posted image

S svojim dojenčkom ustvarjate močno vez in to je zelo lep občutek. Zanj bi premikali gore, ga poskušali obvarovati pred vsem slabim in ga brezpogojno ljubiti ...

Preberite si zanimiv članek. Kako je bilo pa pri vas? Ste takoj začutili vez med vami in dojenčkom?
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Zate bi premikala gore!
8.10.2010 10:34:53   
ronja
Link mi ne dela, lahko pa povem, kako je bilo pri meni: taprvič sem začutila to vez takoj, v bistvu že med porodom, še predno je ven prišla.
Tadrugič bi sicer tudi takoj po porodu skočila pod vlak zanjo, vendar te vezi nisem začutila tako močno tako hitro. Nisem vedela,zakaj - do naslednjega dne, ko je bila pediatrična vizita. (Prvo punčko so mi namreč na prvi p. viziti odpeljali na IE, ker so se bali, da bo umrla, kar mi je bilo res grozno. Druga nosečnost pa je bila zelo zelo rizična in ves čas je grozilo, da jo izgubim, tudi krvavela sem kot zaklana enkrat vmes in bila v bolnici, pa prezgodaj odprta, prezgodaj popadki,... in sploh cela štala.)
Ko je torej po 2. porodu p. odšla, da je z mlajšo vse ok, sem se samo sesula: jokala sem ko dež. Vsi občutki, ki jih nisem mogla sproti predelat, ker sem pač morala bit močna in optimistična, da sem zdržala vse skupaj, so se vsuli. Padla mi je skala iz srca in takrat sm jo res lahko sproščeno z vso ljubeznijo objela brez strahu, da mi jo bo kdo vzel ali da bo kaj narobe z njo. Prej pa kot da bi se jo bala imet tako neskončno rada, kot da bi se bremzala... Takoj po porodu nisem razumela in sem imela slabo vest, da ne doživljam istega kot ob 1. porodu, ko sem bila vsa blažena, ko se je tavelika končno rodila. No, ampak na srečo je tu vmes bila samo 1 noč, hehe.

Kar se pa lubija tiče, se je pa nanjo navezal tudi kasneje kot na starejšo: kar je bilo logično: ko sva s starejšo prišli domov, sva se samo z njo ukvarjala in ker je bila kar zahteven dojenček (spala praktično samo na rokah), je imel on obilo prilike, da se zbliža z njo. Drugič pa je bila tu še starejša sestrica, ki je rabila ogrooomno pozornosti, da bi preprečila ljubosumje in sva se oba res veliko z njo ukvarjala. Pa ker sem jaz hitrejša z malimi dojenčki, ker imam pač več prakse (sem bila pač na porodniški), sem navadno jaz malo zrihtala, on pa taveliko, ki ga je bila itak že navajena in sta bila uigrana. Tako mi je enkrat, ko je bila lejla stara že 2 meseca, rekel, da jo je pa zdaj, danes, prvič on oblekel. Jaz sploh porajtala nisem! Ker sva imela oba toliko dela, da niti nisem opazila, da je prej še ni. No, navezala sta se pa tudi enkrat takrat - ko sem se jaz sesula in nisem več mogla bit celo noč z njo pokonci (obe sta se cele noči dojili) in jo je pač on okoli nosil celo noč. Zjutraj je šel z ogromnimi podočnjaki v službo, ampak če ga vprašam, kdaj je začel imet Lejlo enako rad kot Ronjo, mi pove, da tisto noč (ki ji je sledilo še nekaj podobnihuser posted image ).

Prijatejlica pa mi je povedala, da ona te vezi ni čutila prav kmalu oz. z njenimi besedami: "to ni bila ljubezen na prvi pogled". mala ji je vzela njen ritem, ona (mamica) tudi rabi več spanja in jo je to zelo prizadelo, ko enostavno ni mogla dovolj spat (kot vse novopečene mamiceuser posted image ). In zato je najprej ni nekako mogla sprejet - po kakih 2 mesecih pa je bilo to to. Zdaj je krasna mamica in obožuje oba svoja otroka. Tako da se ni za bat, tudi če ne doživiš tistega uvau prvi trenutek.

(odgovor članu RR raziskuje)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Zate bi premikala gore!
8.10.2010 10:43:56   
špelin@
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Prijatejlica pa mi je povedala, da ona te vezi ni čutila prav kmalu oz. z njenimi besedami: "to ni bila ljubezen na prvi pogled". mala ji je vzela njen ritem, ona (mamica) tudi rabi več spanja in jo je to zelo prizadelo, ko enostavno ni mogla dovolj spat (kot vse novopečene mamiceuser posted image ). In zato je najprej ni nekako mogla sprejet - po kakih 2 mesecih pa je bilo to to. Zdaj je krasna mamica in obožuje oba svoja otroka. Tako da se ni za bat, tudi če ne doživiš tistega uvau prvi trenutek.

Podpišem pod tvojo prijateljico, enako sem doživljala sama. Samo po nekaj tednih se mi je pa vsakič kar "odprlo" in naenkrat privre taka ljubezen, da ti od sreče kar srce vriska user posted image

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Zate bi premikala gore!
8.10.2010 13:05:28   
RR raziskuje
Upam, da sedaj bo:  http://www.ringaraja.net/clanek/ustvarjanje-povezave-z-vasim-novorojenckom_3470.html

(odgovor članu špelin@)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Zate bi premikala gore!
10.10.2010 18:47:20   
marjetica8
dober članek!!

Pri meni je blo takole: Prvo noč po porodu je dojenček spal proč od mene. Rodila sem ob petih popoldne, tako da tisti prvi dan niti nisem kaj dosti registrirala, saj sem bila preveč utrujena. Tudi mali je kar naprej spal  - prvi in naslednji dan. Naslednji dan popoldne pa se je zbudil, jokal vsakih 15 minut. Non - stop sem dojila, pa vendar je kar naprej jokal. Tako sem dobila tisti čuden (grozen) občutek da sploh ne znam biti mama, saj že prvi dan ne vem kako naj umirim svojega otroka. Bala sem se, da se v meni ne bo prebudil materinski čut - tisti, o katerem mi je pripovedovala moja mama, da kar nekako veš kaj in kako moraš delati z dojenčkom. Tako me je zvečer prijel pravi obup, nakar sem dojenčka ponoči obdržala pri sebi in ugotovila, da se zbuja na 15 - do20 minut in ne na 3 ure, kakor piše v knjigah! Zjutraj sem se po skrajno neprespani noči in občutkih obupa, zjokala fantu po telefonu. Dobila sem občutek da bom tudi jaz ena tistih mamic, ki bom eno ali celo dve leti hodila po svetu kot zombi, ker bo mali cele noči mel svoje žurke. Točno tako je kasneje sicer tudi bilo, se je pa kljub temu v meni kmalu po prihodu iz porodnišnice le prebudil materinski čut. Poleg dojenja sem morala mleko dodajati, saj se kljub ultra pogostemu dojenju ni in ni hotelo narediti. Kljub temu sem vztrajala s tisto majhno količino mleka, saj sem želela otroku dati le najboljše. To je bil prva lučka materinskega čuta, ki se je prebujal v meni. Ko sem nekega večera dojila, sem se zazrla v njegove majhne, globoke oči, ki so me gledale kot da sem začetek in konec sveta, kot da sem edino njegovo zavetje varnosti. Tedaj sem začutila, kako neskončno rada imam tega otroka in končno dojela da je to MOJ otrok, tisti ki sem ga 9 mesecev čakala, zanj skrbela in mu že v času nosečnosti želela dati najboljše.
Otrok raste, se razvija, postaja na videz drugačen in daje občutek da me potrebuje vse manj in manj. Vendar njegov pogled ostaja enak - tako globok in čist, kot tisti dan...

(odgovor članu RR raziskuje)
Neposredna povezava do sporočila: 5
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Pet nepriporočljivih praks pri hranjenju s...
Hranjenje s stekleničko že od nekdaj velja za lažji način hranjenja. Verjetno je to razlog, zakaj v preteklosti nihče ni...
Plenice po izbiri Sekcije medicinskih sest...
Pri izbiri izdelkov za najmlajše smo starši zelo pozorni, zato je bolje izbrati takšne, za katerimi stojijo strokovnjaki...




Najbolj naporno obdobje.
пеперутка16

Kdaj vam je bilo najbolj naporno biti z vašim/vašo malčkom/malčico?