skuštrana
|
Mamini sinčki pa niso posledica AP ampak posledica razvajenosti. In AP ni razvajanje.
No, končno, da se v nečem strinjam s teboj
Viv, post, ki ga omenjaš in je bil napisan pred časom sem napisala predvsem zato, ker sem mnenja de je zelo veliko staršev dandanes preveč pokroviteljska do svojih otrok. Napisan je bil zato, ker sem mnenja, da se morajo otroci nekatere stvari naučiti sami, skozi igro, skozi raznorazne "neumnosti" saj se na napakah vendar učimo. Da jih moramo kdaj pustiti past, da bi se znali pobrati. Seveda je zelo neodgovorno in skrajno nepremišljeno, da jim pustiš vse, zato pa jaz svojo učim o stvareh, ki so res nevarne. Na smrt se boji električnih vtičnic, ne gre blizu pečice, ker je au in oče (vroče), na miru pusti radiatorje, da ti ne omenjam že skoraj preveč paničen strah pred avti in cesto. Zdi se mi smiselno, da otroka naučim, kaj v življenju je res nevarno ne pa da non stop stojim za njim in se derem ne to, ne ono, pusti to,...Zelo mi je bil všel stavek Divjakove, ki sem ga nekje prebrala. Rekla je nekaj v tem smislu, da če želimo vzgojiti samostojnega otroka, potem mu moramo pustiti, da ko shodi tudi pade in se sam pobere...Če pa želimo odvisneža potem smo mu non stop za petami in ga pobiramo. Zakaj je bil post napisan na forumu AP? Ker se mi ni dalo ukvarjati s plazom obtožb, da sem neodgovorna mama, samo zato ker sem malo "drugačna", ker sem vedela, da bo sledil val o tem, kako je takšno ravnanje oh in sploh neodgovorno. Ja, včasih se res vparaša le kako je moje dete preživelo z menoj teh 27 mesecev Menila sem, da se bo pa na podforumu AP našel vsak kdo, ki bo razumel kaj sem hotela povedati. In zakaj.
Smisla AP pa tako ali tako večina ne razume, ampak ok. Tako pač je.
Smisel AP-ja je , da otroku pokažeš, da ga imaš rad pa kakršenkoli že je. Da si vedno z njim, tudi če je poreden, siten, tudi če prejoče pol noči, tudi če noče spat ob 7 uri,...Smisel je, da razumeš, da ima tudi otrok svoja čustva, svoje potrebe, ter da ima pravico vsa ta čustva in potrebe izraziti, Točno tako kot starš. Tako kot starši marsikaj pričakujemo od svojih otrok, tako tudi otroci marsikaj pričakujejo od nas. Pomembno je, da znaš otroku postaviti meje brez velikega poseganja v ta njegov jaz in njegovo "zasebnost". Pravzaprav je pravo poslanstvo AP- ja sodelovanje med staršem in otrokom. Se poplnoma strinjam, da naj bi otroci ubogali, ne strinjam pa se z načinom kako nekateri starši to dosežejo, ker najlažje je otroka zlomiti, nihče pa se ne vpraša kaj bo s tem otrokom čez 10, 15 let ( ja, verjetno bo postal eden t.i. težkih pubertetnikov) in kdo mu bo zacelil te rane iz otroštva. Glej, končni rezultat vsake vzgoje naj bi bil tako ali tako enak. Vsak vzgaja zato, da ima vzgojenega otroka, je pa velika razlika v poti in med sredstvi ki jih različni straši na tej poti uporabljamo. Kdo ima bolj prav pa tako ali tako ne bomo nikoli vedeli, tako da je nekakšno veliko razpravljanje v tej smeri čisto mimo. Jaz samo vem kako sem bila vzgojena sama in vem, da takšne vzgoje ne želim za svojega otroka (pa mi ni nič manjkalo - v materialnem smislu; samo malo več topline in pristnega odnosa, pa pogovarjanja, pa spoštovanja mojega mnenja,...) Zdi se mi smiselno, da v družini obstaja medsebojno spoštovanje. Tako kot otroci spoštujejo tebe, tako moraš tudi ti spoštovati njih. Če želiš da te otroci "jemljejo resno" potem moraš tudi ti njih obravnavati skrajno resno.. S polno ljubezni ter potrpljenja.In strpnosti.
_____________________________
Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)
"A clean house is a clear sign of a wasted life"
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
mi je še vedno všeč tvoj stil vzgoje. 
Pa se mi zdi, da je to kar res. Moja mama ima se zdaj travme glede mene do treh let starosti. Prav noce se spominjat tega obdobja. Pa sem v cisto spodobno deklino zrastla, vcasih se premalo razvajeno.. 
. 
