Vijoličarka
|
IZVIRNO SPOROČILO: mayble Prosim za mnenja - živimo v dvosobnem stanovanju, pričakujemo pa drugega otroka. Moja mama živi v 4-sobnem stanovanju, je sama in ima 65 let. Razmišljala sem, da bi ji predlagala da bi zamenjali stanovanja; ona je že večkrat rekla, da ji je všeč pri nas, nam pa bi tudi ustrezala njena lokacija. Kako bi se vi lotili zadeve oz. bi sploh to predlagali vaši materi? bojim se, da bo ona bila za to, samo da nam pomaga - mene pa bi potem žrlo celo življenje zaradi tega. Par stvari, o katerih bi sama v taki situaciji razmišljala. Tudi meni se zdi pomembno, ali imaš še kakšne sorojence ali ne. Dediščina je eden najpogostejših jabolk spora v družinah. Torej, če sorojenci obstajajo, je treba razmisliti, kako se zadeve lotiti. Ker ne vem, kako je s tem, teme ne bom razvijala naprej. Zaenkrat. Čustven vidik: mati je mogoče zelo navezana na svoje stanovanje, na blok, v katerem živi, na ostale sostanovalce, okolico... Lahko da ji je pri vas všeč, ampak ji je všeč, ko je na obisku in všeč, ker si ti zadovoljna. Kakšen kulturen šok bi bil zanjo, če bi zapustila znano okolje? Npr. če gre vsak dan k sosedi iz zgornjega štuka na kavico, brez problema, v copatih, potem bi, če bi živela na drugem koncu mesta, to odpadlo. Rešitev bi bila, da naredite kakšne zamenjave ali prodaje in nakupe, tako da mati pride do manjšega stanovanja v svoji znani okolici, vi pa do večjega, nekje po izbiri. Nadaljevanje čustvenega vidika: popolnoma te razumem, da te skrbi, da bi ti mama ustregla, če je v njeni naravi, da se prerada žrtvuje in zna to potem na poseben način servirati nazaj, neopazno, ampak z ostro puščico v dušo. Če je temu tako, potem to traja že vse življenje in drugega ti ne morem reči, kot da se navadi to ignorirati. Mama je odrasla ženska in opravilno sposobna. In v resnici ona v teh skrbeh uživa, v resnici ne trpi, kot ti trpiš. Finančni vidik: mati se mogoče boji prihodnosti in to stanovanje je njen edini kapital. Če bi npr. morala v dom in bi potrebovala nego, potem je to stanovanje njen kapital.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|