slovenka
|
IZVIRNO SPOROČILO: zvezdica05 Sama sem mnenja, da tako majhen dojenček potrebuje mir. Podnevi ali ponoči, vseeno je, ne pa, da spi v hrupu in da se ga namenoma budi. Spi pač, kolikor in kadar to potrebuje, samo ritma še nima, kar pa za pol meseca starega otročka ni nič neobičajnega. Moja znanka ima čist mičkena dvojčka, pa ju ima cele dneve v vozičkih v dnevni sobi ob zelo glasni glasbi. Pravi, da noče, da se razvadita in da bi morala po prstih hoditi po stanovanju. Meni se zdi to čist mimo in neuvidevno do njiju. Saj ni treba po prstih, a neko uvidevnost do ljudi (kar sta tudi dojenčka) je treba imeti in zagotoviti primerno spanje tudi čez dan. Meni se zdi mučenje, da 2 kg bebija spita ob glasbi, ob kateri mene bolijo ušesa... Po porodu tudi jaz nisem bila tako divja in sem prve dni imela kar zagrnjene žametne zavese, ker v porodnišnici nisem praktično nič spala. Sicer pa ja, vse mine, malo je treba potrpeti, čeprav je za mene osebno to najtežji vidik materinstva; pri nas je bila prve mesece ok, najslabše je bilo po 3 mes, ko bi se igrala ponoči in čez dan, joj, kako sem bila vesela, ko se je zbunila ob 4h zjutraj, pa prižgem luč ona pa cela nasmejana brcala v kinderpetu Potem sem jo včasih nosila v dnevno sobo, da se je pol ure poigrala na ležalniku, potem je bila pa spet zaspana. A nato sem enkrat riskirala spanje in je nisem odnesla v dnevno, samo k sebi sem jo vzela in ugasnila luč. Po uri in pol je zaspala in od takrat ni bila več tako razigrana ponoči. Tako da tisto igranje je bilo napaka. Drugače pa je bila še do 10,5 mes lačna ponoči, šele sedaj nekje 2 tedna nam sedaj spi celo noč.
_____________________________
Ne živite, dokler ne najdete tistega, zaradi česar je vredno umreti!
|