Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen Noseča sem, ta nosečnost je načrtovana, iz moje strani težko pričakovana. Imam moža, s katerim se dobro razumeva. Lani sem imela spontani splav v začetku nosečnosti- mož je takrat rekel, da se je zgodilo ravno zdaj, ko se je začel veseliti in na vse skupaj je želel čimprej pozabiti, želel je, da pozabim tudi jaz. V prejšnji nosečnosti je bil pozoren, skrben. Sedaj pa so nastopile težave. Že zanositev je jemal tako z rezervo, da sem le jaz planirala datume, pazila na dneve. Ko sem imela pozitiven test, je bil vesel, ampak ne preveč navdušen. Potem sem imela prvi UZ, čisto neplanirano, zaradi bolečin in je bil hud name, ker sem po njegovo izsilila pregled in ni pokazal velikega navdušenja, ko je bilo vse vredu. Ko sem imela prvi uradni pregled in UZ pri ginekologinji, sem ga povabila zraven. Zvečer pred tem sva se skregala, ker ni želel iti, potem pa je popustil in je šel vseeno z mano. Bil je razočaran, ker se mu ni nihče posvetil, ker ni vedel, kaj gleda na uz ekranu- dobila sva lepo sliko- jaz vsa očarana, on pa je ni kaj dosti pogledal. Sedaj sem bila še na enem UZ, kjer se vidi že veliko stvari- vsa navdušena sem mu razlagala, kako zgleda najino dete, poslala sem mu slikico- pa spet nobenega pravega odziva. Prihodnji teden pa imam nuhalno svetlino. Povabila sem ga zraven in noče iti, pravi, da ne bo spet kot duh. Kaj se dogaja? Česa ga je strah? Občutek imam, da ga je slaba izkušnja v prejšnji nosečnosti tako potrla, da se sedaj noče sprostiti, ne mora vrjeti, da sem res noseča. Pogovarjava se o otroku, on veliko sanjari o njem, poboža me po trebuhu, reče mi "nosečka moja"... ampak zakaj ne sodeluje? Zakaj ne gre z mano na pregled? Naj še naprej silim vanj ali naj grem sama? Na trenutke sem žalostna- nekajkrat sem mu že očitala, da si tega otroka ne želi, pa pravi, da on ne kaže čustev, kot vsi ostali. Želim si partnerja, ki bi mi stal ob strani, hodil z mano na ultrazvoke. Da sporočim, kako se je rešila ta zgodba- ko sem prebrala vaše odgovore, mu nuhalne niti omenjala več nisem- splanirala sem se, da bom šla sama- potem pa je prišel dan pred nuhalno iz službe in je rekel, da gre z mano, da si je uredil, da je prost. Kar sam od sebe. Noro presenečenje. In tako je šel z mano,bil je čisto navdušen in pravi, da mu ni žal, da je šel. Nama je zdravnik naredil še 3D posnetek, tako da je še lažje začutil dojenčka. Na nuhalni je bilo z otrokom vse vredu. Od takrat je čisto navdušen, vidno se je sprostil, že ima plane priprav otroške sobe, išče dober fotoaparat za porod,... :) Sem vesela, da se je tako razpletlo. Hvala vsem za odgovore- odprli ste mi oči.
|