lila114
|
Tudi jaz sem za vse sama, pa stem še zraven, da imam dva majhna otročka ki bolehata za neozdravljivo boleznijo. Letanje od zdravnika do zdravnika, gospodinjstvo, računi, in vse ostalo je na mojih ramenih. Pa ne da moj se za to ne briga, ampak ker je na delu v tujini, nosi samo dnarce domov in mi je to dovolj. Prej ko bil še pri nas v službi, smo se zmerom kregali za najmanjše stvari, sedaj pa za to ni časa, ker je premalo doma in raje iskoristimo tisti čas za prijetnejše stvari. Tako, da sem po eni strani srečna, da imam mir in delam vse tko kot jaz mislim, da je prav, po drugi strani pa mi včasih preseda vse skupaj, da sem za vse sama. Ampak, ker smo bili finančno na dnu, pa še za mala dva moram veliko zdravil dokupit, ni bilo druge izbire kot ta. Za tvojga dedca pa rečem, da ni dedec ampak otrok, ki se ne more odtrgati od svoje mamice in še zmerom misli, da je samo on in edini. Dj ga k meni za teden, boš videla kakšen bo, kot polizan cucek, mu že pokažem, kje ima hudič roge!! Če bi bil moj še doma in bi mi začel takšne vzgajat, dijo tam so vrata, ali pa si sama spakiram vse in prav vse kar je moje in dijo papa. Se mi zdi, da je zaljubljen v svoj avto in ne v tebe in otročke. Vsak je svoje sreče kovač. Pa veliko živcev želim pa res kupi si svoje stanovanje ali pa še lepši avto kot ga ma on in ko se bo peljal z vami,naj se on sezuje,....
|