cincamarinca
|
V veliki meri se strinjam s skutico. S to razliko, da nikoli nisem mislila, da je škoda denarja za poroko. Sicer še nisem poročena, ker ravno končujeva faks, ampak se bova naslednje leto in že tudi kar načrtujeva.
Mislim pa, da je vprašanje "poroka da ali ne?" v veliki meri povezana tudi s tem, koliko ti to pomeni in pri mnogih mladih danes koliko so se v resnici sposobni odločiti in resnično zavezati za celo življenje. Marsikdo globoko v sebi tega ni sposoben, izgovorov, zakaj se ne poročiti pa je mnogo. Ampak - kot so že zgoraj rekle: če bi bil problem v denarju, se ga zelo enostavno reši - greš na urad, podpišeš... Sem pa nekaj časa nazaj (še na stari RR) zasledila tudi nasvet eni (ne vem, kateri; bilo pa je glede skupnega stanovanja oz. skupnega nakupa stanovanja), v smislu: naj gresta skupaj živet, ampak naj se nikar ne poroča, saj, če ji ne bo kaj "pasalo", pobere stvari in gre. To je bistvo zgornje "nevezanosti", o kateri sem govorila. Ampak to je velikokrat najlažje. Drugače pa je treba razčiščevat stvari, se prilagajat in biti v odnosu. Tega pa marsikdo ne zmore. Pa, prosim, da me ne boste vse neporočene zdaj napadle; ne pravim, da to velja za vse.
Bi pa še vprašala neporočene, kako se predstavljate? "To je moj partner,", al' kako?
Lep dan vsem!
|