florecita
|
jutro vsem skupaj! Razmišljam še o eni stvari,... želim jo deliti z vami, morda se najdete v tej ''zgodbici''.... tako kot ste se nekatere našle v ''pesmici o mojem sončku''.... pred nekaj dnevi smo bili na praznovanju enega otroškega rojstnega dne,... in pridemo tam vse mamice z otročki... ..in pride kolegica, ki ima par mesečnega dojenčka z zelo zelo štrlečimi ušeski. RES zelo štrlečimi.... mene osebno to ne moti in se na ta račun nikoli ne delam norca, ker verjamem, da se vse nekega dne vrača. Otrok si sam ni nič kriv, in se mi prav smili ker ko odraste, bo zagotovo deležen ogromnih žaljivk.... no, saj se to da rešit z operacijo, ni to sedaj problem.... jaz zopet razmišljam o teh naših otrocih.... ___________________________________________________________ meni je šlo ful na jok, zasmilil se mi je...., ... ko je ta otroček sam sedel zraven mene v vozičku, so se vsi odrasli vključno z njegovo mamico posmehovali njegovim štrlečim ušeskom, jaz sem ga pa samo gledala... .... in je prišla kopica majhnih otrok k vozičku pogledat dojenčka.... ... božali so njegove majhne laske, mu nudili dudico, igračke,... moj sonček ga je vsega polupčkal... slišal si majhne otroške glasove:''kak lep dojencek''. _____________________________________________________________ otroci so taka čista bitja, naša srca pa so tako umazana in črna, da me je vse sram, čeprav nisem prisostvovala pri temu obrekovanju.... Premalo se zavedamo, katere stvari so v življenju RES pomembne. Lep dan vsem, pa čim manj stresanja slabe volje na otročke, saj je to največkrat zaradi nepomembnih stvari... ... pa še ko jih brez veze naderemo, nas...vsaj moj sonček mene,... tako lepo pogleda, se nasmeje,... in mi reče:''mami bom plijazen...'' še lupčka mi da.... meni se pa potem zraven trga srce. počuti se krivega, pa revček sploh nima nič pri tem da sem jezna zaradi nepomembnih stvari....
|